Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem uvedle desetodstotne carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za nakup Grenlandije; predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o nakupu tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Odločitev je bila sprejeta v času povečanih napetosti, ko so vojaki več članic zveze Nato simbolično pristali na Grenlandiji v podporo ozemeljski celovitosti Danske. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in ostri. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da bo Evropska unija vedno odločno branila mednarodno pravo, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron grožnje označil za nesprejemljive. Macron je na družbenem omrežju X napovedal usklajen evropski odgovor, če bodo carine dejansko uveljavljene, in dodal, da se že posvetuje s ključnimi evropskimi partnerji o povračilnih ukrepih. Analitiki opozarjajo, da napovedane carine pomenijo drastično zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Evropo, ki so bili že prej krhki. Čeprav se carine po trenutnih načrtih ne bodo nanašale na Češko in nekatere druge članice EU, bi lahko imele daljnosežne posledice za celotno skupno evropsko tržišče in transatlantsko varnostno zavezništvo, saj Trump vprašanje suverenosti Grenlandije neposredno povezuje z ekonomskimi pritiski.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se v soboto, 17. januarja 2026, ne bo udeležil uradnega podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur v Paragvaju. Kljub njegovi odsotnosti bosta v Brazilijo v petek dopotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa, ki se bosta z Lulo sestala pred odhodom v sosednji Paragvaj. Po razpoložljivih informacijah je razlog za predsednikovo odpoved dejstvo, da so bili voditelji držav na vrh v Paragvaj povabljeni v zadnjem trenutku, kar je povzročilo protokolarne in logistične težave. Čeprav Lula ne bo prisoten na samem dejanju podpisa, srečanje z najvišjimi predstavniki Evropske unije v Braziliji nakazuje, da država sporazumu načelno še vedno ostaja naklonjena. Podpis sporazuma predstavlja vrhunec več desetletij trajajočih pogajanj, ki so bila večkrat prekinjena zaradi okoljskih vprašanj in kmetijskih protekcionizmov na obeh straneh Atlantika. Mercosur, ki ga poleg Brazilije sestavljajo še Argentina, Paragvaj in Urugvaj, predstavlja enega največjih svetovnih trgovinskih trgov, sporazum pa naj bi znatno olajšal pretok blaga in storitev med regijama.

Na tisoče irskih kmetov je protestiralo na ulicah Athlona zaradi zaskrbljenosti glede vpliva trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem na irsko govedorejsko industrijo.

Evropska unija bo Siriji v letih 2026 in 2027 namenila 722 milijonov dolarjev finančne pomoči za povojno obnovo države in humanitarne namene. Odločitev je v Damasku naznanila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je v okviru skupnega obiska s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo srečala s sirskim predsednikom prehodnega obdobja Ahmedom aš Šarao. Sredstva so del širšega prizadevanja za stabilizacijo regije po padcu prejšnjega režima. Poleg neposredne finančne pomoči je Evropska unija izrazila namero po ponovni vzpostavitvi političnega in gospodarskega sodelovanja z Arabsko republiko Sirijo. Do tega prihaja po napovedani odpravi sankcij leta 2025, ki so bile prvotno uvedene proti nekdanjemu vodstvu države. Von der Leyenova je ob tem poudarila, da se bo Bruselj začel pogajati o obnovitvi sporazuma o sodelovanju, kar predstavlja ključen korak k normalizaciji diplomatskih odnosov. Obisk visokih predstavnikov Unije v Damasku simbolizira novo poglavje v odnosih med EU in Sirijo. Glavni cilj pomoči je podpora prehodni oblasti pri stabilizaciji razmer v državi in zagotavljanje nujne pomoči prebivalstvu, ki je bilo dolga leta ujeto v vojno morijo. Evropski svet in Komisija s tem korakom krepita svojo vlogo pri rekonstrukciji države na pragu Evrope.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Najvišji predstavniki Evropske unije so obeležili 40. obletnico podpisa pristopnih pogodb Portugalske in Španije k takratni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bil vstop obeh držav zgodovinski mejnik za evropsko enotnost in razvoj. Izpostavila je inovativnost Portugalske in njen prispevek h krepitvi povezave, medtem ko so strokovnjaki v Španiji opozorili na generacijski preskok, saj mladi danes Unijo dojemajo kot svojo naravno realnost. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta v svojih izjavah poudarila pomen demokratične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta ga državi dosegli v zadnjih štirih desetletjih. Čeprav se uradna obletnica članstva obeležuje 1. januarja 2026, so proslave in analize vpliva integracije že v polnem teku. Vrh EU je ob tem izpostavil, da sta državi z vstopom v takratno EGS utrdili svoji demokraciji po obdobjih diktatur, kar ostaja ključni dosežek širitvenih procesov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje je potekalo v času, ko so se okrepili spopadi v Ukrajini, Rusija pa je izrazila zaskrbljenost zaradi različic mirovnega načrta, ki naj bi se razlikovale od tistih, o katerih so se pogovarjali z ZDA. Rusija je obtožila Ukrajino in EU, da poskušata spodkopati ameriški načrt za končanje vojne. Trump je izrazil optimizem glede možnosti za dogovor, medtem ko je Zelenski poudaril, da lahko veliko odločitev sprejmejo še pred novim letom. Rusija je tik pred srečanjem med Zelenskim in Trumpom izvedla močan napad na Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Volodimir Zelenski se je srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, da bi si zagotovil njegovo podporo za nov načrt za končanje vojne v Ukrajini. Trump je pred srečanjem opravil "produktiven" telefonski pogovor s Putinom, vendar se o predlogu ni izrekel. Srečanje je potekalo med močnim ruskim obstreljevanjem Kijeva. Trump je dejal, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemeljskih vprašanj. Zelenski je dejal, da je mirovni načrt 90-odstotno pripravljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje poteka v času, ko Rusija obtožuje Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Putin je dejal, da so teritorialni popustki v Ukrajini možni. Rusija je izvedla silovite napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Donald Trump je pred srečanjem z Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil "dober in zelo produktiven telefonski pogovor" z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Med srečanjem z Zelenskim naj bi potekal tudi telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred srečanjem z Donaldom Trumpom pogovarjal z evropskimi voditelji in jih namerava po pogovorih v Miamiju ponovno obvestiti o rezultatih. Voditelji EU in Nata so izrazili podporo Ukrajini.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

André Ventura, voditelj stranke Chega in kandidat za predsednika, je obtožil nekdanjega portugalskega premierja Antónia Costo za imigracijo v državo. Ventura je dejal, da mu je sedanji vodja vlade povedal, da je Costa želel priseljevanje iz Hindustana.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Evropska unija bo Ukrajini v obdobju 2026-27 namenila 90 milijard evrov pomoči v obliki posojila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU zahvalil za finančno podporo, ki po njegovem krepi odpornost Ukrajine.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da sta Črna gora in Albanija dosegli izjemen napredek v procesu evropskih integracij. Ta napredek naj bi bil navdih za druge partnerje na Zahodnem Balkanu. Izjava je bila podana po vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana, ki se ga Srbija prvič ni udeležila. Von der Leynova je poudarila, da je širitev EU po več kot desetletju postala realna možnost.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po vrhu EU-Zahodni Balkan izjavil, da širitev Evropske unije ni dirka med državami kandidatkami, temveč proces, ki temelji na dosežkih.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Srbija se prvič po 15 letih ni udeležila vrha Zahodni Balkan-Evropska unija v Bruslju. Plenković je dejal, da ne ve, zakaj ni bilo predstavnikov Srbije, in da mora Vučić to pojasniti. Medtem Košta je poudaril, da je pot Črne gore v EU pospešena.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da bo blokiral vsakršno rešitev Evropske unije, ki bi financirala ukrajinske vojaške izdatke. Obtožil je zahodno Evropo, da ruska in ukrajinska življenja obravnava kot nevredna in s tem podaljšuje nesmiselno prelivanje krvi. Fico je v telefonskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil svoje nestrinjanje s financiranjem Ukrajine.

Evropska unija se je odločila za trajno blokado ruskih sredstev v vrednosti 210 milijard evrov. Predsednik Evropskega sveta, Antoniu Costa, je izjavil, da bodo ta sredstva zamrznjena, dokler Moskva ne bo izvedla morebitnih izplačil Ukrajini. Rusko zunanje ministrstvo je odziv EU označilo z besedo "naperstniki".

Evropska unija je sprejela odločitev o podaljšanju zamrznitve ruskega premoženja v Evropi za nedoločen čas, da bi preprečila morebitno blokado uporabe teh sredstev za podporo Ukrajini s strani Madžarske in Slovaške. Zamrznili so za 210 milijard evrov premoženja. Evropska komisija je rusko tožbo proti družbi Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja označila za "špekulativno" in "neutemeljeno".

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je po telefonu čestital ministru za gospodarstvo in finance Kiriakosu Pierrakakisu za njegovo izvolitev za predsednika Evroskupine. Cipras je Pierrakakisa poklical že zgodaj popoldne in mu čestital za soglasno izvolitev na položaj predsednika.