Več latinskoameriških vlad in regionalna skupnost CELAC so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja so v skupni izjavi poudarile resnost dogodkov in dejanje označile za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njihovem mnenju takšne enostranske vojaške akcije ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela suverenosti. Na izrednem vrhu Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so predstavniki Venezuele, Cube in Nikaragve dogodek opisali kot neokolonialni vojaški napad. Razprava se je razširila tudi v Varnostni svet Združenih narodov, kjer države opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Napetosti v regiji so se stopnjevale že od konca leta 2025, ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe proti venezuelskemu režimu, kar se je v začetku januarja 2026 sprevrglo v neposredno vojaško posredovanje in aretacijo Madura ter njegove soproge. Medtem ko nekatere desnosredinske opozicijske sile v regiji pozdravljajo konec Madurove vladavine, večina držav opozarja na humanitarne in politične posledice takšne destabilizacije.

Srečanje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) se je končalo brez skupnega dogovora o odzivu na nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Predstavniki držav članic so razpravljali o diplomatskih ukrepih in obsodbi napada, vendar zaradi razhajanj v stališčih niso uspeli sprejeti enotne deklaracije. Diplomatski viri so potrdili, da je bilo srečanje osredotočeno na zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je povzročilo globoke delitve znotraj organizacije. Zastoj v pogajanjih odraža različne politične interese v regiji, kjer nekateri voditelji zahtevajo ostre sankcije proti Washingtonu, drugi pa so do ameriškega posega bolj prizanesljivi. Dogajanje se je odvilo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so strateško napadle ključne cilje in aretirale Madura zaradi obtožb o narkoterorizmu. Neenotnost znotraj CELAC-a dodatno zapleta regionalna prizadevanja za vzpostavitev stabilnosti po vojaškem posegu.

Na srečanju Celac ni bilo doseženo soglasje glede Venezuele. Venezuelski zunanji minister Yvan Gil je pozval države članice, naj zahtevajo izpustitev Nicolása Madura. Edmundo González Urrutia je dejal, da je Madurjeva aretacija pomemben, a ne zadosten korak za Venezuelo. Poudaril je, da je potrebno izpustiti politične zapornike in uveljaviti voljo ljudstva z zadnjih volitev. Diosdado Cabello ostaja pomembna figura, ki jo ameriška pravosodje še ni doseglo v primeru kartela los Soles.

Palestinske in regionalne odporniške organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu po ugrabitvi predsednika Madura. Zunanji minister Venezuele je na kriznem srečanju Celac poudaril, da kljub nezakonitemu prijetju v ZDA Nicolás Maduro ostaja zakoniti predsednik države. EU je izdala izjavo o situaciji v Venezueli.

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, da bi obravnaval vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Zahtevo za srečanje je vložila Kolumbija, ki opozarja na morebitne kršitve Ustanovne listine ZN in nevarno vzpostavljanje precedensov v mednarodni politiki. Poleg Varnostnega sveta se bo v nedeljo sestala tudi Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), kar kaže na visoko stopnjo diplomatske mobilizacije v regiji. Kriza je v prostorih Združenih narodov sprožila ostra opozorila o prednosti človekovih pravic nad političnimi interesi. Generalni sekretar ZN António Guterres je že pred tem izrazil globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, saj ameriška operacija, ki je vključevala bombardiranje prestolnice Caracas, predstavlja drastično zaostritev večmesečnih napetosti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, medtem ko regionalne organizacije pozivajo k spoštovanju suverenosti in mednarodnega prava.

Po Trumpovi napovedi o zaprtju venezuelskega zračnega prostora je predsednik Maduro odredil poseben načrt za vrnitev Venezuelcev, ki so ostali v tujini zaradi odpovedi letov. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da bodo olajšali vrnitev strandiranih državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA niso več neposredno vključene v financiranje Ukrajine. Poudaril je, da ZDA zdaj zaslužijo s prodajo orožja prek zveze NATO.

Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropska unija (EU) sta v kolumbijskem mestu Santa Marta podpisali dokument o "krepitvi enakopravnega odnosa". Vrh je bil osredotočen na napetosti na Karibih, pri čemer ZDA in Donald Trump nista bila posebej omenjena.

Portugalski premier je izjavil, da je boj proti trgovini z drogami, o katerem so razpravljali na srečanju EU-CELAC, zelo pomemben za Portugalsko, saj je država v središču poti kriminalnih dejavnosti. Poudaril je tudi diverzifikacijo trgovinskih partnerjev kot pozitiven rezultat srečanja.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Belgijsko kazensko sodišče je obsodilo dva poljska državljana, vključno s parlamentarnim pomočnikom, zaradi poneverbe evropskih sredstev, povezanih s političnimi entitetami, ki so povezane z Nigelom Farageom in njegovo stranko UKIP. Sodni postopek je posledica pravnih posledic Brexita v Evropski uniji.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Vrh Evropske unije s državami Latinske Amerike in Karibov je potekal brez ključnih evropskih voditeljev. Nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se odločila, da se vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ne udeležita, da ne bi razjezila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča Bloomberg.

Donald Trump se novembra ne bo udeležil vrha G20 v Južni Afriki, namesto njega bo šel podpredsednik JD Vance. Napovedal je, da bo ZDA leta 2026 gostila vrh G20 v svojem golf klubu Doral v Miamiju na Floridi, kar je sprožilo razprave o morebitnem konfliktu interesov.

Nicolás Maduro je ponovil obtožbe na račun ZDA glede vojaške prisotnosti v Karibih z 1200 raketami, pri čemer je poudaril, da je Venezuela v stanju 'maksimalne pripravljenosti'. Hkrati je ponudil venezuelske oborožene sile Donaldu Trumpu kot zaveznika in zagotovil, da so 'na voljo'. V primeru napada ZDA pa je Maduro napovedal razglasitev 'republike v orožju' in oborožitev prebivalstva.

Kolumbija, ki trenutno predseduje Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), je sklicala nujni virtualni sestanek ministrov zunanjih zadev. Razlog za to je analiza regionalnih razmer po nedavni napotitvi ameriških vojnih ladij v Karibsko morje, blizu Venezuele. Sestanek je bil sklican zaradi napetosti, ki jih povzroča povečana vojaška prisotnost Združenih držav.

Podjetje PDVSA se pripravlja na ponovno delo v skupnih podvigih pod pogoji, podobnimi dovoljenjem administracije Bidna. Politični voditelj Henrique Capriles Radonski je ponovno odprtje operacij Chevron v Venezueli označil kot "dobro novico". Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev prve dvonacionalne gospodarske cone na svoji meji, kar je podprl tudi venezuelski podpredsednik.

Kolumbijsko ministrstvo za rudarstvo in energijo je sporočilo, da bo vlada podpisala sporazum o zaupnosti z Venezuelo za odkup podjetja Monómeros, ki je eden glavnih dobaviteljev gnojil v Venezueli. Ta sporazum bo omogočil začetek formalnih pogajanj o prodaji podjetja. Informacija je bila objavljena med zasedanjem ministrov za energijo skupine CELAC, kjer so obravnavali vprašanja energetske integracije in varnosti v regiji.