Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.
Evropska unija izraža zaskrbljenost, da se bo podnebna konferenca COP30 v Braziliji morda končala brez doseženega dogovora. Evropski komisar za podnebje, Wopke Hoekstra, je v izjavi poudaril, da obstaja resna možnost, da na konferenci ne bo dosežen napredek.
Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.
Najnovejši osnutek dogovora na podnebni konferenci COP30 v brazilskem Belemu ne vključuje globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv, kar je razočaralo številne države, vključno s Slovenijo. Predlogu, ki ga je pripravila gostiteljica Brazilija, nasprotuje več kot 30 držav, saj menijo, da je opustitev fosilnih goriv ključna za dosego podnebnih ciljev.
Indijski minister za okolje Bhupender Yadav je na podnebni konferenci COP30 poudaril, da svet potrebuje kolektivno povečanje financiranja podnebnih sprememb. Opozoril je na ovire, s katerimi se soočajo države v razvoju pri dostopu do finančnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, in poudaril, da je treba povečati globalne ambicije na tem področju. Yadav je dejal, da je prilagajanje bistvena naložba in ne le dodatna možnost, ter izpostavil potrebo po znatnem povečanju sredstev, saj naj bi države v razvoju do leta 2035 potrebovale med 310 in 365 milijardami ameriških dolarjev letno, trenutni pretok sredstev pa znaša le približno 26 milijard ameriških dolarjev.
Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.
Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.
Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.
Trumpova administracija je razkrila petletni načrt za izvedbo do 34 dražb za zakup pravic za vrtanje nafte in plina v Mehiškem zalivu in v zveznih vodah ob obalah Aljaske. Načrt predvideva šest prodaj zakupnih pogodb med leti 2027 in 2030 na območjih ob kalifornijski obali in novih vrtanj ob obali Floride na območjih, oddaljenih vsaj 160 kilometrov od obale.
Požar je v četrtek prekinil podnebno konferenco COP30 v mestu Belém v Braziliji. Zaradi požara so morali evakuirati vse udeležence, osebje in novinarje. Konferenca je bila osredotočena na preprečevanje požarov.
V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.
Sredi Berlina je WWF postavil instalacijo gorečega deževnega gozda, s katero opozarja na nujnost večje zaščite podnebja. Akcija poteka vzporedno s konferenco COP30, kjer potekajo pogovori o podnebnih spremembah.
Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.
V brazilskem mestu Belém, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar. Zaradi požara so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj je izbruhnil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati. Generalni sekretar ZN je pozval k dogovoru kljub prekinitvi.
Vlada Québeca bo na podnebno konferenco COP30 v Braziliji poslala le pet predstavnikov, kar je znatno manj kot petnajst, ki so se udeležili konference v Dubaju leta 2023. To zmanjšanje odraža bolj skromen pristop k mednarodnim podnebnim srečanjem.
Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.
Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.
Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.
Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.
Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.
Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.
Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.
Francija, Španija in še sedem drugih držav so na podnebnem vrhu pozvale k uvedbi posebnega davka za zasebne lete ter potnike v prvem in poslovnem razredu. Zbrana sredstva naj bi se namenila za financiranje podnebnih ukrepov.
Avstrija se je v indeksu podnebne učinkovitosti CCPI 2026 močno poslabšala, saj je padla s 23. na 35. mesto. Poročilo, objavljeno na COP30 v Belemu, kaže, da je Danska ponovno na prvem mestu, sledita ji Velika Britanija in Maroko. Prva tri mesta ostajajo prazna, ker nobena država ni dovolj zgledna pri varstvu podnebja. Avstrija je s to uvrstitvijo v globalnem povprečju in se šteje za državo z nizko učinkovitostjo.
Avstralski premier Anthony Albanese je izjavil, da Avstralija ne bo vetirala kandidature Turčije za podnebno konferenco COP v skladu s pravili ZN, ki zahtevajo soglasje. Ta odločitev je močan udarec upanju Južne Avstralije, da bi gostila dogodek.
Kamboški sindikati so ostro obsodili posilstvo kamboške delavke s strani tajskih vojakov. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva je dejal, da Tajska izkrivlja resnico glede posilstva Kmerke s strani tajskih vojakov. V provinci Svay Rieng poteka operacija za prijetje petih pobeglih zapornikov in njihovih pomagačev.
Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.
Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.
Ob robu 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30) v brazilskem Belemu skupina strokovnjakov poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Opozarjajo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven kratkoročno nedosegljiv, vendar pa ga je dolgoročno še vedno mogoče doseči. Med strokovnjaki je tudi avstrijski klimatolog Keywan Riahi.
Na COP30 ustanovljeni sklad za tropske deževne gozdove naj bi nagrajeval države za zaščito njihovih gozdov. Nemčija se namerava pridružiti, vendar zneska še ni razkrila. Minister za okolje Schneider napoveduje, da bo "precejšen".
V mestu Belem v Braziliji so podnebni protestniki z različnimi kostumi in simboli izrazili svoje zahteve na pohodu proti konferenci COP30. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov, medtem ko so ostali mahali z zastavami in transparenti. Protest je potekal na polovici poti do letne konference.
Brazilski predsednik Lula se zavzema za boj proti krčenju gozdov in poziva k opustitvi fosilnih goriv, hkrati pa podpira naftno industrijo in projekte v osrčju Amazonije, da bi spodbudil gospodarski razvoj države. Čeprav bo Brazilija gostila COP30, Lula očitno išče ravnotežje med okoljevarstvenimi cilji in gospodarskimi interesi.
Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.
Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.
Avstralija si v zadnjem trenutku prizadeva gostiti največjo svetovno podnebno konferenco in končati večletno pat pozicijo. Država upa na preobrat v zadnji uri, da bi prevzela vlogo gostitelja konference COP.
Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.
Medtem ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje COP30 v Braziliji, kjer bodo razpravljali o omejevanju podnebnih sprememb, se posamezniki pogosto počutijo nemočne. Kljub temu ima združevanje v skupine pri podnebnih aktivnostih večji vpliv, kot ga lahko doseže posameznik. Leah Stokes, strokovnjakinja za okoljsko politiko, poudarja, da je pomembno, da se ljudje združijo in povečajo svoj vpliv.
V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.
Senegalski minister za infrastrukturo, Déthié Fall, je med obiskom gradbišča avtoceste Dakar–Tivaouane–Saint-Louis izrazil zaskrbljenost zaradi zamud pri izvajanju del. Obiskal je več odsekov avtoceste, ki je strateškega pomena za lokalno prebivalstvo, in opozoril izvajalce na nujnost spoštovanja rokov. Fall je pohvalil tista podjetja, ki se držijo dogovorjenih časovnic, in hkrati opozoril tiste, ki zamujajo, pri čemer je posebej izpostavil podjetje, odgovorno za letališče v Saint-Louisu.
Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.