Nemški zvezni notranji minister Dobrindt je po nedavnem požarnem napadu na berlinsko električno omrežje, ki je povzročil obsežen izpad elektrike, napovedal oster odziv države in celovit paket ukrepov proti levemu ekstremizmu. Minister je ob napovedi poudaril, da bodo varnostni organi "udarili nazaj", pri čemer se bodo osredotočili predvsem na okrepljen nadzor nad radikalnimi skupinami. Načrtovani ukrepi so neposreden odziv na sabotažo kritične infrastrukture, ki so jo po navedbah preiskovalcev izvedli levičarski skrajneži v sodelovanju z radikalnimi podnebnimi aktivisti. Vlada namerava s temi koraki izboljšati varnost oskrbe z energijo in preprečiti podobne incidente, ki ogrožajo javni red in mir v prestolnici. Dobrindt je v svoji izjavi izpostavil, da bo poudarek na preventivnem delovanju in strožjem sankcioniranju tistih, ki se zatečejo k nasilju pod krinko političnih ciljev. Poleg dodatnega nadzora paket predvideva tudi tesnejše sodelovanje med obveščevalnimi službami in policijskimi enotami pri varovanju ključnih vozlišč državne infrastrukture.

Tožilstvo preiskuje Petra Ramsauerja zaradi incidenta na srečanju CSU v Seeonu, kjer naj bi bil policist na parkirišču lažje poškodovan. Opisi dogodka s strani policije in Ramsauerja se razlikujejo.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v ospredje postavila reševanje gospodarske krize v Nemčiji. Vodstvo stranke je predstavilo načrte za konec gospodarske stagnacije, pri čemer so poudarili, da mora biti prioriteta prihodnjega delovanja Unije (CDU/CSU) prav okrepitev gospodarstva. Medtem ko je pred letom dni na zasedanju še prevladoval optimizem glede hitre menjave oblasti, je letošnji ton bistveno bolj resen in zaskrbljen. Analitiki opozarjajo, da se stranka sooča s starimi težavami, ki bi lahko ob vztrajanju trenutnih gospodarskih kazalnikov v prihodnje povzročile precejšnje politične in socialne izzive. V razpravah so poudarili potrebo po strukturnih reformah in zmanjšanju birokratskih ovir, kar naj bi po njihovem mnenju Nemčiji povrnilo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Stranka se s tem pripravlja na prihajajoče volilno obdobje, kjer bo gospodarska stabilnost osrednja tema kampanje.

Predsednik bavarske krščansko-socialne unije (CSU) Markus Söder je na tradicionalnem zimskem zasedanju stranke v samostanu Seeon zahteval korenito reformo obdavčitve podjetij, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 2026. Söder je poudaril, da bo leto 2026 politično in gospodarsko izjemno zahtevno, zato mora nemška zvezna koalicija spremeniti svoje prednostne naloge in se osredotočiti na razbremenitev gospodarstva. Po njegovih besedah se Nemčija sooča s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, ki bodo zahtevali boleče reze in prilagoditve. Bavarski premier meni, da je trenutni davčni sistem preobremenjujoč za nemška podjetja, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Njegov predlog vključuje znižanje davčnih stopenj in poenostavitev postopkov, s čimer bi spodbudili investicije v času gospodarske negotovosti. Söder je ob tem napovedal, da bo CSU v prihodnjih mesecih stopnjevala pritisk na zvezno vlado v Berlinu, saj meni, da so strukturne reforme nujne za preprečitev dolgotrajne stagnacije nemškega gospodarstva, ki je tesno povezano s širšim evropskim prostorom.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je podala uraden predlog za znižanje starostne meje za pridobitev vozniškega dovoljenja v Nemčiji na 16 let. Trenutna ureditev, ki velja od leta 2011, mladostnikom omogoča opravljanje vozniškega izpita pri 17 letih, vendar le ob pogoju, da vozilo upravljajo v spremstvu izkušene odrasle osebe. Predlog stranke predvideva razširitev tega sistema, kar bi po mnenju predlagateljev povečalo mobilnost mladih na podeželju in izboljšalo njihove vozniške veščine pred popolno samostojnostjo na cestah. Kljub ambicioznemu načrtu predlog vsebuje določene omejitve oziroma pogoje, ki bi jih morali mladi vozniki izpolnjevati. Pobuda prihaja v času razprav o posodobitvi prometne zakonodaje v Nemčiji, kjer se spopadajo z vprašanji varnosti na cestah in vključevanja mladih v promet. Stranka CSU poudarja, da se je model spremljanega vožnje pri 17 letih izkazal za uspešnega, saj zmanjšuje število prometnih nesreč med začetniki, zato bi bila razširitev na mlajšo generacijo logičen naslednji korak. Vendar pa kritiki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana z zrelostjo 16-letnikov v zahtevnih prometnih situacijah.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Novi predlog CSU za boj proti mladinski kriminaliteti, ki vključuje sojenje otrokom, mlajšim od 14 let, je bil označen kot simbolna politika. Mnenja kažejo, da bi ta pristop lahko povzročil več škode kot koristi.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je predstavila ambiciozen načrt, po katerem bi Nemčija postala vodilna sila na področju biotehnološke proizvodnje v vesolju. Predlog predvideva uporabo tridimenzionalnih tiskalnikov za izdelavo človeških organov v breztežnostnem stanju, kar bi lahko pomenilo prelomnico v medicini. Po mnenju stranke gre za začetek nove industrijske revolucije, ki bi izkoristila specifične pogoje v orbiti za razvoj kompleksnih tkiv, ki jih na Zemlji zaradi gravitacije ni mogoče ustvariti. Projekt se osredotoča na inovativne raziskave, ki bi omogočile tiskanje organov za presaditev, s čimer bi lahko v prihodnosti rešili pomanjkanje darovanih organov. Vodstvo stranke poudarja, da mora Nemčija okrepiti svojo vlogo v vesoljskem sektorju in investirati v tehnologije, ki združujejo raziskovanje vesolja z medicinsko znanostjo. Čeprav se zamisel sliši kot znanstvena fantastika, CSU poudarja, da so tehnološki temelji za takšne postopke že v razvoju.

Poslanska skupina bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je v svojem najnovejšem stališču, pripravljenem za januarsko zasedanje v samostanu Seeon, zahtevala korenito zaostritev nemške migracijske politike. Stranka trdi, da več kot leto dni po padcu Asadovega režima v Siriji za večino sirskih migrantov v Nemčiji ne obstajajo več razlogi za zaščito. V dokumentu pozivajo k sistematičnemu odvzemu statusa začasne zaščite in izvedbi obsežne ofenzive vračanja beguncev v njihovo domovino. Kritiki znotraj desnega političnega spektra stranki očitajo nedoslednost, saj naj bi bili predlogi le deklarativne narave, medtem ko v praksi koalicijske omejitve in pravne ovire onemogočajo takojšnjo izvedbo teh ukrepov. CSU se kljub temu zavzema za to, da bi se deportacije začele izvajati nemudoma, pri čemer poudarjajo spremenjene varnostne razmere v regiji Bližnjega vzhoda. Predlog vključuje tudi revizijo statusov za druge skupine beguncev, kar nakazuje na širši premik stranke k strožjemu nadzoru migracij pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami v Nemčiji.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Novi komentarji kritično ocenjujejo predlog CSU za ponovno uvedbo jedrske energije, pri čemer poudarjajo, da gre za 'glasbo prihodnosti', ki služi kot odvračanje pozornosti od nujnih izzivov energetskega prehoda. Članki navajajo, da je pomembnejše osredotočiti se na obstoječe obnovljive vire energije, namesto na tehnologije, ki v prihodnjih desetletjih morda še ne bodo pripravljene za uporabo.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Poslanska skupina bavarske krščansko-socialne unije (CSU) je na zimskem zasedanju v samostanu Seeon sprejela resolucijo, v kateri poziva k ponovni uvedbi jedrske energije v Nemčiji. Kljub dokončnemu zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn v državi stranka zahteva, da Nemčija postane vodilna sila pri razvoju novih tehnologij, predvsem malih modularnih reaktorjev in jedrske fuzije. Po mnenju vodstva stranke je vrnitev k jedrski opciji nujna za zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in konkurenčnosti nemškega gospodarstva, ki se trenutno spopada z visokimi cenami energentov. Predstavniki CSU so poudarili, da bi morala država namesto opuščanja tehnologije investirati v raziskave in postavitev mini jedrskih elektrarn, ki bi dopolnjevale obnovljive vire energije. Ta politična pobuda predstavlja neposredno nasprotovanje trenutni energetski politiki zvezne vlade, ki temelji na prehodu na zemeljski plin in obnovljive vire. Stranka opozarja, da Nemčija brez jedrske energije tvega tehnološki zaostanek in energetsko odvisnost od uvoza, kar bi lahko dolgoročno oslabilo industrijsko bazo države.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski začrtala politično smer za prihodnje leto, pri čemer se je osredotočila na vprašanje energetske neodvisnosti države. Stranka se odločno zavzema za ponovno uvedbo jedrske energije v Nemčiji, kar ostaja ena najbolj razdiralnih tem v nemški politiki. Na srečanju, ki se je začelo 6. januarja, so delegati razpravljali o potrebi po stabilnih in cenovno dostopnih virih energije za nemško gospodarstvo. Dogodka se je udeležil tudi kancler Friedrich Merz, kar poudarja pomen usklajevanja znotraj konservativnega bloka CDU/CSU pred prihajajočimi političnimi izzivi. Razprava o jedrski energiji v Nemčiji ponovno pridobiva na teži, saj CSU trdi, da je bila opustitev te tehnologije preuranjena glede na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Stranka s tem neposredno izziva energetske politike prejšnjih vlad in zahteva revizijo energetske strategije, ki bi vključevala sodobne jedrske reaktore.

Vodja CSU Markus Söder je bil uspešno operiran na kolku. Po operaciji se že oglaša, čeprav zaenkrat s pomočjo bergel.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Wolfgang Ischinger, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, je branil odločitev o ponovni vključitvi politikov AfD na prihajajočo konferenco februarja. Izjavil je, da s povabilom AfD ne rušijo nobenih 'požarnih zidov'.

Prvih osem mesecev črno-rdeče koalicije v Nemčiji je zaznamovalo veliko nesoglasij. CSU pričakuje, da se bodo ostre debate s SPD nadaljevale tudi v letu 2026, glede na velike reformne projekte in trajno volilno kampanjo.

Alexander Hoffmann, vodja poslanske skupine CSU v nemškem parlamentu, je ponovno zahteval, da se stranki AfD prepove udeležba na Münchenski varnostni konferenci (MSC). Hoffmann je v intervjuju za "Handelsblatt" izrazil mnenje, da AfD ne zastopa resne zunanje in varnostne politike ter da predstavlja varnostno tveganje. AfD že dve leti ni smela sodelovati na konferenci, prihodnja pa bo potekala februarja 2026.

CSU je pozval k izključitvi stranke AfD iz prihajajoče varnostne konference v Münchnu, kar je lani povzročilo nezadovoljstvo ameriške vlade. Vprašanje ostaja, ali bodo predstavniki AfD tudi letos ostali zunaj.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Horst Seehofer, nekdanji voditelj CSU, še vedno verjame, da lahko stranka doseže 50 odstotkov glasov na bavarskih volitvah, kar je CSU pod njegovim vodstvom nazadnje uspelo leta 2013, ko so osvojili absolutno večino mandatov v bavarskem deželnem parlamentu.

Vodja poslanske skupine CDU/CSU Jens Spahn je izrazil prepričanje, da je gospodarska rast ključnega pomena za Nemčijo, in opozoril pred novimi zadolžitvami. Prav tako je pozval k manjši razburjenosti glede božičnih praznikov in poudaril, da pečenka ne bi smela biti predmet političnih razprav.

Bundestag in Bundesrat sta se v zadnjem trenutku dogovorila o kompromisu glede prispevkov za zdravstveno zavarovanje za leto 2026. Nadaljnja pot je še negotova. CSU je podala prvi predlog za rešitev vprašanja prispevkov.

V Nemčiji je bila ustanovljena nova mladinska organizacija AfD, pri čemer je CSU-jev generalni sekretar Huber ostro kritiziral organizacijo in njenega kandidata za predsednika, Franza Schmida, ki ga opazuje tudi Urad za zaščito ustave. Huber je mlade označil za "generacijo Braunschnabel" in "nazadnjaške".

Notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) namerava iz Pakistana v Nemčijo pripeljati dodatnih 535 Afganistancev, ki jim grozi pregon. Predsednik Zelenih, Felix Banaszak, ga kljub temu kritizira, saj pravi, da bodo drugi prizadeti morali ostati.

Kljub boljšemu zunanjepolitičnemu položaju kanclerja Merza se v političnih krogih v Nemčiji pojavljajo govorice o prenovljeni koalicijski pogodbi med Unijo (CDU/CSU) in SPD.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je napovedal dodaten sprejem afganistanskih državljanov, ki se še nahajajo v Pakistanu in imajo zagotovljen vstop v Nemčijo. Opozicija kritizira počasnost postopka in govori o moralnem bankrotu nemške vlade glede na časovno stisko in nevarnosti.

CSU je predlagala obvezno izvajanje treh himn ob zaključku šolanja v bavarskih šolah, kar je sprožilo mešane odzive med učiteljskimi združenji. Pristojna ministrica za šolstvo meni, da to ni odločilnega pomena.

Župan iz vrst CSU, ki deluje v občini blizu Münchna, je bil prijet s kokainom pred nočnim klubom. Posledično je bil kaznovan z denarno kaznijo v višini 11.400 evrov. Kljub temu namerava ostati na svojem položaju.

V Nemčiji se je povečalo število opažanj dronov v bližini pomembnih objektov. Nov center za obrambo pred droni naj bi preprečeval vohunjenje, sabotaže in motnje zračnega prometa.

V začetku januarja bo v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski potekalo zimsko srečanje CSU, ki pogosto poskrbi za naslove v medijih. Srečanje leta 2026 bo tudi za vodjo deželne skupine Hoffmann premierno.

Dressurna jahačica Lisa Müller se je po obisku v bavarskem parlamentu odločila, da se bo pridružila Krščansko-socialni uniji (CSU).

Predsednik CSU Markus Söder je bil ponovno potrjen na položaju, vendar je na kongresu stranke v Münchnu prejel le 83,6 % glasov delegatov, kar je precejšen udarec. Pred dvema letoma je prejel 96,6 % glasov, kar je bil njegov najboljši rezultat doslej. V svojem nagovoru pred približno 1.000 delegati je Söder poskušal poudariti...

Na strankarskem kongresu CSU je bila sprejeta zahteva po odpravi obveznosti pritrjenih pokrovčkov na plastenkah. Vodja CSU, Markus Söder, je to obveznost že večkrat kritiziral.

Kanzler Merz je na kongresu CSU opozoril na notranjepolitične spore in poudaril, da je zdaj ključnega pomena prizadevanje za svobodo, mir in odprto družbo v Evropi.

CSU si prizadeva za spremembe pri družbenih dogodkih v Nemčiji. S pozivom k izvajanju himne želi doseči večjo nacionalno identiteto, povezanost in integracijo.

Vodja CSU Markus Söder je na strankarskem kongresu izrazil dvome o nemški udeležbi na Evroviziji. Njegova zaskrbljenost izhaja iz pozivov nekaterih držav k bojkotu tekmovanja zaradi udeležbe Izraela. Söder je izpostavil, da Nemčija nikoli ne zmaga, a mora vedno plačati stroške.

Markus Söder je bil na strankarskem kongresu v Münchnu ponovno potrjen kot vodja CSU. Čeprav je bil pričakovan rezultat najmanj 90 odstotkov, je Söder prejel manj podpore kot kadar koli prej. Kljub temu Söder v svojem govoru pred strankarskim kongresom zatrjuje, da je njegova stranka v koaliciji dosegla maksimalne uspehe.

Markus Söder je bil na strankarskem kongresu CSU ponovno izvoljen za predsednika stranke, vendar je dosegel najslabši rezultat v svoji karieri kot predsednik. Kljub temu je v svojem govoru poudaril uspehe stranke v koaliciji.

Po novih informacijah naj bi Evropska komisija predlagala umik prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2035, vendar pod določenimi pogoji. Podrobnosti predloga še niso znane.

Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je pozval k oblikovanju evropskih vojaških struktur in napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino pod zastavo EU, da bi zagotovili mir. Weber je v pogovoru za časnik Augsburger Allgemeine poudaril, da bi to bil pravi čas za evropske operativne strukture. Bavarska CSU se na strankarski konferenci pripravlja pozvati k ustanovitvi evropske vojske.

Alexander Herrmann, znan kot televizijski kuhar, bo na lokalnih volitvah leta 2026 kandidiral za CSU v okraju Kulmbach. Kljub kandidaturi ne bo zasedel vodilnega mesta na listi.

Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".