Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Karakas. Trump je na tiskovni konferenci v Palm Beachu na Floridi potrdil operacijo in poudaril, da gre za jasno opozorilo vsem, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Ameriška administracija je ob tem napovedala, da bo Washington neposredno usmerjal razvoj dogodkov v državi vse do vzpostavitve mirnega prehoda oblasti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenih omrežij sporočil, da se bo venezuelski predsednik Nicolás Maduro moral spopadati z roko pravice zaradi svojih zločinov. Po navedbah ameriških uradnikov so napadi usmerjeni proti režimu, ki ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in kršenja človekovih pravic. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti na območju Karibov, kjer so ZDA že prej uničevale logistične centre in plovila. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Trumpova administracija ne izključuje nadaljnjih ukrepov za dosego zamenjave režima. Ta poteza pomeni drastičen odmik od pretekle politike omejenih sankcij in tajnih operacij k neposredni vojaški intervenciji na tleh suverene države. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje konflikta lahko povzročilo obsežno humanitarno krizo v regiji.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

ZDA in Palau sta se dogovorila o prenosu do 75 migrantov na ta pacifiški otok. Dogovor je bil dosežen po telefonskem pogovoru med ameriškim namestnikom državnega sekretarja Christopherjem Landauom in predsednikom Palauja Surangelom Whippsom. Palau bo migrante sprejel v zameno za dodatno ameriško pomoč, potem ko so zakonodajalci Palauja predhodno zavrnili podobno zahtevo Washingtona.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je izjavila, da nova redakcija Strategije nacionalne varnosti ZDA kaže na resno preoblikovanje ameriških zunanjepolitičnih pristopov. Poudarila je tudi pomembnost dejstva, da je Rusija omenjena v novi strategiji.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je pred odhodom v Evropo izrazil presenečenje nad tem, da so evropske države namenile več denarja Rusiji kot Ukrajini, predvsem zaradi energetske odvisnosti.

Kreml je ponovno pozdravil novo ameriško nacionalno varnostno strategijo Donalda Trumpa, saj meni, da se ujema z rusko vizijo sveta. Izpostavil je kritičen odnos dokumenta do evropskih zaveznikov in izrazil upanje, da bo to omogočilo konstruktivno sodelovanje med državama. Poudaril je tudi oddaljevanje ZDA od Evrope.

Ameriški diplomat Christopher Landau je ponovil, da so evropske države med letoma 2022 in 2024 za nakup ruskega plina porabile več denarja kot za pomoč Ukrajini. Landau se je odzval na komentar vojaškega analitika Jimmyja Rushtona.

Madžarski minister za zunanje zadeve, Szijjártó Péter, se je v sredo v Bruslju na zasedanju Nata sestal z ameriškim namestnikom državnega sekretarja Christopherjem Landauom. Strinjala sta se o čimprejšnji rešitvi.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je v Washingtonu sestal z namestnikom državnega sekretarja ZDA Christopherjem Landauom. Poleg NIS-a sta razpravljala tudi o razvoju strateškega partnerstva in energetski varnosti Srbije.

Ministri za obrambo držav članic Evropske unije so se sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Pogovori so se osredotočili na nove oblike pomoči Ukrajini in vojaško strategijo proti Rusiji.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio bo izpustil srečanje zunanjih ministrov zveze NATO v Bruslju prihodnji teden. Ta poteza je precej nenavadna, saj gre za ključni transatlantski dogodek, kjer bi moral biti prisoten najvišji ameriški diplomat.

Nigerijski uradniki so se ta teden v Washingtonu sestali z obrambnim ministrom Peteom Hegsethom in namestnikom državnega sekretarja Christopherjem Landauom. Srečanje poteka v času, ko se Trumpova administracija vse bolj osredotoča na položaj kristjanov v Nigeriji, predsednik Donald Trump pa je omenjal morebitne vojaške ukrepe ZDA v državi.

Bolivijski predsednik Rodrigo Paz je napovedal, da bo Bolivija odpravila vizume za ameriške državljane, ki potujejo v državo zaradi turizma ali posla. Cilj je spodbuditi trgovino in naložbe med državama. Bolivija si prizadeva tudi za sporazum o "odprtem nebu" z ZDA. Starlink bo lahko deloval v Boliviji.

Rodrigo Paz Pereira je bil v soboto inavguriran kot predsednik Bolivije, s čimer se je zaključilo skoraj 20 let vladavine levice. Paz je napovedal oster pristop glede hidrokarbur, vključno s kazenskimi postopki za "izdajo države" proti tistim, ki ovirajo logistiko.

Po koncu praznovanja v New Yorku se Zohran Mamdani posveča sestavljanju svoje ekipe. Medtem ko levi demokrati že delujejo, se Trumpovi republikanci trudijo razumeti izid volitev in analizirajo pretekli volilni večer.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je opravil "odličen" pogovor z malijskim zunanjim ministrom Abdoulayejem Diopom o "skupnih varnostnih interesih" v Sahelu. Pogovori so potekali v času, ko so bile zahodne sile izgnane iz regije zaradi neuspešnega zatiranja džihadistične vstaje.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Generalna skupščina Združenih narodov je že 33. leto zapored obsodila ameriški gospodarski embargo proti Kubi. Kljub temu so ZDA tokrat prejele nekoliko več podpore pri svojem stališču.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je napovedal, da bodo ZDA spodbudile ameriška podjetja k naložbam v južnih provincah Maroka po priznanju maroške suverenosti nad Zahodno Saharo.

Po umoru Charlieja Kirka je demokratski zakonodajalec protestiral proti spuščanju zastav na pol droga v Massachusettsu zaradi Kirkove domnevne rasistične, seksistične in homofobne narave. Razprava o njegovem umoru je sprožila tudi pozive k obsodbi političnega nasilja. Jamie Raskin je pozval demokrate, naj izkoristijo boj za financiranje, da bi ustavili Trumpovo kršenje zakonov. Obenem se pojavljajo opozorila glede omejevanja svobode govora v Veliki Britaniji in Evropi.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka na dogodku v Utahu so se oglasili politiki in javne osebnosti z obsodbami političnega nasilja in pozivi k mirnemu dialogu. Kirkova smrt je zadnji primer političnega nasilja v Združenih državah, ki vpliva na obe glavni politični stranki in poudarja potrebo po zavračanju nasilja kot načina političnega izražanja. Dogodek je posebej močno odmeval med žrtvami preteklega političnega nasilja.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je med telefonskim pogovorom z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurojem izrazil močno podporo suverenosti Venezuele. Obsodil je dejanja ZDA in obljubil poglobitev dvostranskega sodelovanja.

Podsekretar ZDA Christopher Landau je prispel v Bogoto, da bi se udeležil pogreba ubitega senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribe Turbaya. Landaua je sprejel McNamara, srečanja s predstavniki kolumbijske vlade pa niso predvidena.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau se je udeležil pogreba kolumbijskega senatorja Miguela Uribeja Turbaya, ki je umrl po napadu junija. Landauov obisk sovpada s prihodom dveh delegacij ameriškega senata, ki bodo v Kolumbiji izvajale uradni program. Senator Uribe je bil po junijskem napadu v Bogoti prepeljan v kongres, kjer so se od njega poslovili politiki in družina. Preiskava atentata na senatorja Uribeja Turbaya še poteka.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odobrila nadaljevanje kompaktnega programa Korporacije Izziv tisočletja (MCC) za Kosovo. To je potrdila kosovska predsednica Vjosa Osmani, ki jo je o tem uradno obvestil ameriški podsekretar Christopher Landau. Osmani je izrazila zadovoljstvo nad novico, ki je prišla po njenih sestankih v Washingtonu, in poudarila transformativni vpliv programa MCC.