Trump pohvalil načrtovanje napadov na Venezuelo, NYT omenja naslednika Madura.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v bliskoviti operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter ju prepeljale iz države. Operacija z imenom "Polnočno kladivo" (Midnight Hammer), v kateri je sodelovalo okoli 150 letal za zatrtje venezuelske zračne obrambe, se je začela v zgodnjih jutranjih urah z več eksplozijami v okolici Caracasa. Pripadniki elitne enote Delta so Madura prijeli na podlagi obtožb o narkoterorizmu, ki jih je ameriško pravosodno ministrstvo vložilo že leta 2020. Po navedbah virov iz Pentagona je pri lociranju predsednika ključno vlogo odigral obveščevalec Cie znotraj venezuelske vlade. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je dejanje označila za protipravno ugrabitev in agresijo brez primere, hkrati pa Madura razglasila za edinega zakonitega voditelja države. Medtem ko so ZDA napovedale, da bodo Maduru sodili v New Yorku, se število žrtev operacije v Venezueli povečuje; po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 80 ljudi, med njimi so tako vojaki kot civilisti. Ameriški predsednik je operacijo označil za "briljantno" in nakazal, da vojaška prisotnost v državi ne bo potrebna, če bo podpredsednica Rodriguezova sodelovala z Washingtonom glede prihodnjega upravljanja z energetskimi viri države. Svetovni voditelji so se na dogodke odzvali zadržano, madžarski premier Viktor Orban pa je že opozoril na nevarnost energetske inflacije zaradi krize v Venezueli.