V Ljubljani je 13. januarja 2026 na Trgu dr. Jožeta Pučnika pred Državnim zborom ob 13. uri potekala spominska slovesnost ob obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika.

Po razpisu parlamentarnih volitev za 22. marec so slovenske politične stranke okrepile svoje predvolilne aktivnosti. Stranka Nova Slovenija (NSi) je že sestavila svojo kandidatno listo, pri čemer je poslanka Vida Čadonič Špelič izpostavila željo po vsebinski kampanji. V stranki so kritični do trenutnega dogajanja v koaliciji, kjer naj bi se po njihovih ocenah s približevanjem volitev stopnjevala nervoza, kar v NSi pripisujejo tudi nedavnemu prestopu poslanca Mateja Tašnerja Vatovca iz vrst Levice v SD. Istočasno se na volitve pripravlja tudi novonastala stranka Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja. Svet stranke je danes pregledal napredek pri organizacijskih pripravah, Logar pa je napovedal samozavesten nastop na volitvah. Končna kandidatna lista Demokratov bo po napovedih vodstva stranke znana v februarju. Politični prostor se tako že intenzivno prestrukturira pred uradnim začetkom kampanje.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazila optimizem glede prihajajoče kampanje. Vodstvo stranke meni, da je nastopil ustrezen čas za predstavitev dosežkov njihovega prvega mandata, s čimer želijo prepričati volilno telo o nadaljevanju začrtane politike. Njihov osrednji politični cilj ostaja vzpostavitev stabilne levosredinske koalicije tudi v prihodnjem mandatu. Stranka načrtuje, da bo svojo uradno kandidatno listo in celoten program javnosti predstavila februarja. Po navedbah stranke si na listi kandidatov želijo videti tudi sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S tem Gibanje Svoboda začenja priprave na volilni boj, v katerem bodo poskušali obraniti položaj najmočnejše politične sile v državi.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale 22. marca 2026. S tem korakom se politično dogajanje v državi z novim letom v celoti preusmerja v predvolilno obdobje. Volilna opravila, ki vključujejo zbiranje podpisov podpore kandidatnim listam in uradno vlaganje kandidatur, se bodo skladno z načrtom začela 12. januarja. Zakon o volitvah v državni zbor določa natančne roke za izvedbo volilnih opravil, predsednica pa je datum izbrala v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili. Odločitev sledi njeni decembrski napovedi, ko je javnost prvič seznanila z okvirnim časovnico volilnega procesa. Prihajajoče volitve bodo določile novo sestavo parlamenta, ki bo v naslednjem štiriletnem mandatu oblikovala zakonodajno oblast v državi.

Državni zbor je sprejel dve resoluciji, ki ju je predlagala stranka TPP. Ena obsoja premierja Džuo Rongtaija zaradi kršenja ustavnih načel in neurejene vladavine, druga pa poziva generalnega sekretarja Sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja k odstopu zaradi afere vohunjenja in domnevnega izogibanja parlamentarnemu nadzoru. Vlada je izrazila obžalovanje zaradi obsodbe premierja in opozorila, da opozicija ni obsodila kitajskih vojaških vaj in blokira nabavo orožja.

Z novim letom je vodenje vrhovnega sodišča uradno prevzel Damjan Orož, ki je na tem mestu nasledil Miodraga Đorđevića. Đorđeviću je sodniška funkcija in s tem predsedniški mandat prenehal predčasno, saj je dopolnil 70 let, kar po zakonodaji pomeni upokojitev sodnika. Orož, ki je bil pred imenovanjem vrhovni sodnik na gospodarskem oddelku in vodja oddelka za spremljanje sodne prakse, je bil v državnem zboru potrjen z visoko podporo, saj proti njegovemu imenovanju ni glasoval nihče. Novi predsednik vrhovnega sodišča prevzema institucijo v obdobju, ko se sodstvo spopada s vprašanji učinkovitosti in reformami sodne zakonodaje. Orož je bil v preteklosti tudi namestnik predsednika vrhovnega sodišča, kar mu omogoča nemoten prehod na novo funkcijo. Njegovo imenovanje je sledilo predlogu ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je pri svoji odločitvi upoštevala pozitivni mnenji občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta.

Skupina zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero zahtevajo razveljavitev izidov referenduma. Tožniki trdijo, da so nasprotniki zakona, predvsem Rimskokatoliška cerkev in del zdravniških organizacij, med kampanjo nedopustno izkoristili svoj vpliv in s tem vplivali na odločitev volivcev. Tožba je bila vložena po tem, ko je bil njihov predhodni ugovor glede domnevnih nepravilnosti zavrnjen, kar je sprožilo pravno potrditev spora na najvišji sodni ravni v državi. Pobudniki razveljavitve izpostavljajo, da bi morala biti referendumska kampanja prostor za uravnoteženo razpravo, vendar naj bi institucionalni pritiski verskih in strokovnih združenj presegli meje dopustnega. Njihov cilj je dokazati, da so nepravilnosti neposredno vplivale na legitimnost glasovanja, na katerem so volivci odločali o pravici do pomoči pri končanju življenja. Sodišče bo zdaj moralo preučiti, ali so dejanja omenjenih institucij dejansko predstavljala kršitev zakonodaje o volilni in referendumski kampanji.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

Po odločitvi Ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti, bo moral Državni zbor (DZ) in vlada do leta 2026 najti rešitve za ureditev tega področja v Sloveniji.

Predsednik uprave Coupang Inc, Kim Beom-seok, se je po mesecu dni opravičil za uhajanje osebnih podatkov strank. Do opravičila je prišlo po tem, ko je Kim obvestil državni zbor, da se ne bo udeležil zaslišanja o incidentu. Kljub opravičilu je Kim poudaril, da je Coupang od začetka preiskave polno sodeloval z vlado, izsledil odgovornega in povrnil uhajane podatke. Različica izjave za javnost v angleščini in korejščini razkriva rahle razlike v besedah, saj angleška različica 'nepotrebno zaskrbljenost' prevaja kot 'lažno negotovost'. Coupang trdi, da so preiskavo vodili v tesnem sodelovanju z vlado, pri čemer so upoštevali njena navodila.

Predsednik Tajvana, Lai Ching-te, je objavil revidirane zakone, ki ustavljajo zniževanje pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev. Ob tem je napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo in začasno odredbo ustavnega sodišča, ker naj bi zakon povzročil prezgodnjo insolventnost pokojninskega sistema in dodatno finančno breme za državljane. Predsednikov urad je prejel predlog zakona 18. decembra in ga objavil 26. decembra.

Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je prepovedoval zdravstvenim delavcem delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev, neustaven. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja ureditev pred sprejetjem sprememb zakona. Razveljavitev se nanaša na prepoved dela pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih ter omejitve dela pri koncesionarjih.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izjavila, da ni prepričana o uvrstitvi na listo Gibanja Svoboda na prihajajočih volitvah, kar nakazuje na morebitno pomanjkanje podpore premierja. Nekoč ena najprepoznavnejših članic stranke se očitno sooča z negotovostjo glede svoje politične prihodnosti.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na slavnostni seji pred državnim praznikom poudarila, da je politika na plebiscitu razumela sporočilo, da pri uresničitvi samostojne države ne sme biti delitev. Izpostavila je, da bo morda znova nastopil čas za enotnost državljanov, politiki pa se morajo zavedati, da volivcev ne gre podcenjevati.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je gostila svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo. Na sprejemu je poudarila pomen enotnosti, ki je bila izkazana ob plebiscitu.

Ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo zahtevo 51 poslancev 51. državnega zbora za presojo ustavnosti odločitve državnega zbora o zavrnitvi predloga za razpis referenduma o uvedbi evra.

Seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi morali obravnavati sume korupcije v Mestni občini Ljubljana, ni bila sklepčna. Po besedah Vrtovca so poslanske skupine koalicije bojkotirale sejo o boju proti korupciji.

Vladajoča stranka je popravila osnutke zakonov o ustanovitvi sodišča za notranje nemire in zatiranju lažnih informacij zaradi ustavnih pomislekov in skrbi glede omejevanja svobode govora. Spremembe so posledica notranjih kritik, strahu pred poslabšanjem javnega mnenja pred lokalnimi volitvami in domnevnega pritiska predsedniške palače. Policija je zavrgla ovadbo proti poslancu zaradi izjav o napadu na predsednika.

Premier Pham Minh Chinh je poudaril, da je po uvedbi Resolucije 68, skupaj s podpornimi resolucijami državnega zbora in vlade, prišlo do opazne spremembe v razumevanju ključnega položaja in vloge zasebnega sektorja v vietnamskem socialistično usmerjenem tržnem gospodarstvu. Osem mesecev po uvedbi resolucije 68 je zasebni sektor pokazal izjemen napredek, saj je mesečno registriranih približno 18.000 novih podjetij, s čimer je skupno število v državi naraslo na skoraj 1,1 milijona.

Notranji minister Branko Zlobko je v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev SDS glede zagotavljanja javnega reda in miru ter varnosti premoženja. Poudaril je, da je delo policije usmerjeno v najbolj izstopajoča varnostno obremenjena območja na podlagi analiz in ocene varnostnih razmer.

Začel je veljati nov zakon o urejanju položaja študentov, ki ga je pripravila krovna študentska organizacija in soglasno sprejel DZ. Zakon prinaša višjo subvencijo za študentsko prehrano, ki zdaj znaša 5,05 evra in se bo letno usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Spreminja se tudi izračun urne postavke za študentsko delo, študenti pa bodo mesečno prejeli več bonov, ki bodo na voljo vsak dan, termini koriščenja pa bodo daljši.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra Luke Mesca, ki sta jo vložili SDS in NSi. Opozicija mu očita predvsem nesposobnost pri reševanju romskih vprašanj in neučinkovito socialno politiko. Cigler Kralj je dejal, da so bili ukrepi po smrti Aleša Šutarja namenjeni reševanju "lastne kože", ne težav. Minister Mesec je očitke zavrnil in se zavzel za integracijske ukrepe.

Državni zbor je na izredni seji začel obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ureja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna. Koalicijske stranke so napovedale podporo, medtem ko jo v NSi ne bodo podprli. SDS je obravnavo točke obstruiral. Glasovanje o predlogu bo potekalo v petek.

Stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja se pripravlja na volitve v Državni zbor in je vložila pobudo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti in zakonitosti ukinitve nekaterih volišč na podeželju.

V Sloveniji je začel veljati zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki omogoča dostop do postopka tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Državni zbor je novelo zakona sprejel na podlagi odločitve ustavnega sodišča, ki je prejšnjo ureditev ocenilo kot neustavno, ker je diskriminirala te skupine.

Državni zbor je sprejel nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Zakon uvaja posodobljeno podporno shemo, nadomestila dobaviteljem elektrike za shemo net metering ter ob izpolnjenih pogojih obvezno namestitev sončnih elektrarn na novih stavbah, vključno s stanovanjskimi in javnimi. Spremembe vključujejo tudi olajšave za energetsko intenzivna podjetja in spremembe pri obračunu prispevka za OVE.

Državni zbor je s 47 glasovi za in tremi proti po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o službi v Slovenski vojski. Novela prinaša spremembe za pripadnike Slovenske vojske v določenih primerih.

S 46 glasovi za in 25 proti so poslanci potrdili zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Zakon omogoča javnim zavodom pogodbena sodelovanja z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbuja specializacijo iz urgentne medicine.

Odbor za sodstvo in zakonodajo zakonodajnega sveta je sprejel začasni predlog za ustavno obtožbo proti premierju 卓榮泰 in ga poslal nadzornemu svetu. Hkrati so stranke國民黨 in 民眾黨 napovedale, da bodo opozicijski poslanci v zakonodajnem svetu predlagali ustavno obtožbo proti predsedniku Lai Ching-teju. Medtem vlada načrtuje spremembe zakona o nacionalni varnosti, kar je sprožilo kritike 國民黨 o omejevanju svobode govora. 民團 podpira zavrnitev soodpisa zakona 《財劃法》 s strani vlade, saj meni, da gre za ustavno zaščito.

Državni zbor je na zadnji dan redne decembrske seje obravnaval dva zakona po nujnem postopku, med drugim novelo zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Koalicija je podprla novelo, ki prinaša izvedbene spremembe za vzpostavitev sheme ugodnih posojil SID banke za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Opozicija je bila proti. DZ je novelo sprejel s 50 glasovi za in sedmimi proti. Novela prinaša izvedbene popravke, da se bo lahko vzpostavila shema ugodnih posojil SID banke občinam in lokalnim stanovanjskim skladom za gradnjo javnih najemnih stanovanj, obravnavali pa so tudi interventni zakon s področja zdravstva.

Premier Robert Golob je bil deležen kritik zaradi prijateljskega odnosa z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je osumljen korupcije. Jankovićevo imenovanje za slavnostnega govorca na državni proslavi in Golobovo predvolilno zavezništvo z njim sta sprožila vprašanja o korupciji in političnem vplivu v Sloveniji.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Predlog prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Razprava se je osredotočila na določila, ki se nanašajo na hrup, povezan z igranjem klavirja, klopotci in pokanjem karbida v času praznikov.

Državni zbor je obravnaval predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2024. Koalicija je ocenila, da je vlada uspešno ohranila stabilnost javnih financ kljub izzivom. Opozicijska NSi je kritizirala rast izdatkov in davčno politiko.

Stranka Mi, socialisti, ki jo vodi poslanec Miha Kordiš, je v državni zbor vložila predlog novele zakona o minimalni plači. Predlog predvideva, da se minimalna plača ne bi usklajevala le z inflacijo, temveč tudi z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP). Stranka se zavzema tudi za izredno uskladitev minimalne plače.

Senat je s 187 glasovi za in 109 proti sprejel predlog zakona o financah za leto 2026. Predlog je bil preoblikovan na pobudo zavezništva desnih in sredinskih strank, ki prevladujejo v zgornjem domu parlamenta. Besedilo bo v petek posredovano mešani komisiji.

Poslanci so se zbrali na zadnjem rednem zasedanju Državnega zbora v tem letu. Premier Robert Golob je odgovarjal na vprašanja poslancev o podražitvah hrane, dostopu do socialnega in zdravstvenega varstva, korupciji in delu vlade.

Dopolnitev zakona o orožju, ki omogoča prostovoljno predajo nezakonitega orožja brez pravnih posledic do konca januarja prihodnje leto, je začela veljati. Sprememba je bila sprejeta po nujnem postopku v Državnem zboru.

V državni zbor je prispel predlog novega zakona o STA, ki ga je predhodno sprejela vlada. Predlog zakona med drugim ohranja določilo o omejitvi dolžine agencijskih novic. Vodstvo STA predlog zakona še analizira, vendar upa, da bo sprejet zakon agencijo obvaroval pred političnimi pritiski.

Državni zbor je potrdil novelo zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki bo omogočila ugodnejša posojila za občine in stanovanjske sklade pri SID banki. Letno bo na voljo do 65 milijonov evrov posojil za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki ustavlja zniževanje pokojnin javnih uslužbencev in javnih uslužbencev v šolstvu po letu 2024. Ministrstvo za javno upravo (銓敘部) je izrazilo zaskrbljenost, da bo sprememba zakonodaje pospešila izčrpanje pokojninskih skladov za javne uslužbence in učitelje za 3 do 4 leta. Vlada je kritična do te odločitve, saj meni, da bo izničila sedem let reform in povečala finančno breme za davkoplačevalce, saj so pokojnine javnih uslužbencev še vedno dvakrat višje od pokojnin delavcev.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je potrdil predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, pri čemer je koalicija sprejela več dopolnil. Kljub potrditvi so bila na odboru izrečena opozorila glede samega načina sprejemanja predlaganih sprememb.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal o domnevnih zlorabah pri gradnji kanala C0. Zatrdil je, da je kanal popolnoma varen in da ne bo ogrozil pitne vode, temveč jo bo celo izboljšal. Kot dokaz je navedel vseh osem izdanih gradbenih dovoljenj.

Igor Kadunc, nekdanji generalni direktor RTVS, je ostro obsodil predsednico uprave RTV Slovenija, Natalijo Gorščak, zaradi njene vpletenosti v hitre spremembe zakona o RTV Slovenija. Kadunc je izrazil zaskrbljenost nad zlizanostjo s politiko pri "popravljanju" zakona.

Predsednik Lai Ching-te je sklical srečanje s predstavniki izvršilne, zakonodajne in izpitne veje oblasti za 15. julij, da bi naslovili ustavne izzive in finančna vprašanja. Srečanje je odziv na sporne zakone, ki jih promovira opozicija. Hkrati se je Lai Ching-te sestal s poslanci DPP, kjer so dosegli soglasje o podpori odločitvi izvršne veje oblasti glede spornega zakona o finančni porazdelitvi, vključno z možnostjo nepodpisa zakona. Li Yanhsiu je to označila za 'strategijo požgane zemlje' in izrazila, da predsednik s tem prevzema vlogo voditelja.

Vlada je potrdila predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), katerega cilj je okrepiti finančno in institucionalno neodvisnost STA. Ministrica za kulturo, Asta Vrečko, je izjavila, da je s tem STA v varnih rokah in da na njej ne bo več mogoče izvajati političnih pritiskov.