Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa načrtuje ustanovitev novega mednarodnega telesa, imenovanega Odbor za mir, ki bi po poročanju tujih medijev lahko služil kot alternativa Združenim narodom. Po navedbah agencije Bloomberg, ki je pridobila vpogled v osnutek ustanovne listine, bi morale države za pridobitev ali ohranitev stalnega sedeža v tem odboru plačati milijardo ameriških dolarjev. Med državami, ki so že prejele vabilo k sodelovanju, se omenja Albanija pod vodstvom premierja Edija Rame. Načrt predvideva strukturo, v kateri bi bila vloga članic neposredno povezana s finančnim prispevkom, kar predstavlja radikalen odmik od dosedanje diplomatske prakse v mednarodnih organizacijah. Kritiki in analitiki poudarjajo, da bi takšna pobuda lahko resno spodkopala vpliv obstoječih globalnih institucij in spremenila način, kako države uveljavljajo svoje zunanjepolitične interese. Bela hiša teh navedb še ni uradno komentirala, vendar podrobnosti iz osnutka dokumenta kažejo na namero po vzpostavitvi nove globalne arhitekture pod ameriškim vodstvom. Odbor za mir naj bi se osredotočal na reševanje konfliktov in varnostna vprašanja, vendar ostaja nejasno, kako bi se njegove pristojnosti prekrivale z Varnostnim svetom ZN. Visoka vstopnina v višini milijarde dolarjev nakazuje, da bo organizacija namenjena predvsem premožnejšim državam ali tistim, ki so pripravljene investirati v strateško partnerstvo z Združenimi državami Amerike pod Trumpovim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je albanskega premierja Edija Ramo povabil, da se Albanija pridruži novooblikovanemu mirovnemu odboru, ki bo nadzoroval upravljanje in stabilizacijo območja Gaze. Albanija je bila izbrana kot ena izmed ustanovnih članic tega telesa, kar po besedah albanske vlade potrjuje močno strateško partnerstvo med Tirano in Washingtonom. Rama je v javni objavi poudaril, da je sodelovanje pri takšnem zgodovinskem prizadevanju za mir velika čast za njegovo državo. Albanski premier je ob razkritju vabila zavrnil navedbe opozicije o domnevno skrhanih odnosih z ameriško administracijo in pojasnil, da vabilo ni bilo zgolj formalnost, poslana vsem članicam Združenih narodov, temveč selektivna diplomatska poteza. Poudaril je, da vabilo ni bilo pogojeno z nikakršnimi finančnimi obveznostmi ali sprejemom palestinskih beguncev, kar so nekateri mediji sprva namigovali. Albanija bo v odboru delovala kot polnopravna ustanovna članica in sopodpisnica statuta. Odločitev za vključitev Albanije v proces reševanja bližnjevzhodne krize odraža Trumpovo strategijo vključevanja zanesljivih zaveznic iz regije Zahodnega Balkana v globalna vprašanja. Edi Rama je obljubil, da bo storil vse potrebno za krepitev ugleda Albanije na mednarodnem prizorišču in aktivno prispeval k delu odbora. Projekt vzpostavlja nov okvir za upravo Gaze, ki temelji na mednarodnem sodelovanju pod vodstvom Združenih držav Amerike.

Voditelj albanske Demokratske stranke Sali Berisha je ostro zavrnil predlagane ustavne spremembe premierja Edija Rame in izključil možnost kakršnega koli političnega kompromisa z vlado. Berisha je na srečanju z državljani v Tirani obtožil Ramo, da si s spremembami poskuša popolnoma podrediti pravosodni sistem in izvesti ustavni udar. Po njegovih besedah vlada deluje kot režim, ki je v zadnjih trinajstih letih sistematično odtujil sredstva albanskih državljanov za osebno bogatenje vladnih uradnikov. Opozicijski voditelj je poudaril, da so se prihodki in trud Albancev v času Ramove administracije preoblikovali v luksuzne vile in hotele vladne elite, medtem ko država tone v korupcijo. Berisha zahteva takojšen odstop predsednika vlade in njegovo soočenje s pravosodnimi organi zaradi domnevnih kraj in zlorab položaja. Politična napetost v Albaniji se tako stopnjuje, saj opozicija vztraja pri stališču, da z aktualnim premierjem ni mogoče voditi konstruktivnega dialoga o reformah. Berisha je svoje privržence pozval k odporu proti tistemu, kar opisuje kot zavzetje parlamenta s strani izvršilne oblasti. Njegove izjave nakazujejo na poglobitev politične krize v državi, ki se že dlje časa spopada z notranjimi razkoli glede pravosodne reforme in boja proti korupciji na visokih ravneh. Opozicija napoveduje nadaljevanje protestov in bojkotiranje ključnih vladnih pobud v zakonodajnem telesu.

Albanski premier Edi Rama je v novi objavi na družbenih omrežjih pojasnil svoje nedavne izjave o Grkih, ki so sprožile val diplomatskih napetosti in kritik v Grčiji. Rama je na srečanju o trajnostnem razvoju v Abu Dabiju grško-ameriškemu novinarju Johnu Defteriosu dejal, da se Grki napačno štejejo za neposredne potomce antičnih mislecev Platona in Aristotela. Po burnem odzivu javnosti in medijev je premier zatrdil, da je šlo zgolj za sarkazem oziroma humor, ki naj ne bi bil usmerjen v žaljenje naroda. Kljub poskusu umiritve situacije Rama vztraja pri stališču, da zgolj raba grškega jezika in pisave še ne pomeni neposrednega nasledstva antične civilizacije. Grški mediji so njegove prvotne besede označili za napad na nacionalno identiteto in kulturno dediščino, kar je dodatno zaostrilo že tako kompleksne odnose med Tirano in Atenami. Albanski voditelj je ob tem kritiziral interpretacijo svojih besed v grških medijih, češ da so napačno povzeli ton njegovega nastopa. Incident v Združenih arabskih emiratih se je zgodil v času, ko se državi spopadata z več odprtimi vprašanji, vključno s pravicami grške manjšine v Albaniji. Ramovi komentarji so bili v diplomatskih krogih ocenjeni kot nepotrebna provokacija, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in dvostransko sodelovanje na Balkanu.

Albanski premier in predsednik Socialistične stranke (PS) Edi Rama je v petek, 16. januarja, v Palači brigad gostil razširjeno srečanje svoje poslanske skupine. Glavni namen peturnega zasedanja je bila priprava strategije za prihajajoče parlamentarno zasedanje, ki se prične v ponedeljek. Poleg Rame so pred poslanci nastopili še predsednik parlamenta Niko Peleshi in vodja poslanske skupine Taulant Balla, ki so predstavili ključne zakonodajne prednostne naloge. Med srečanjem je premier Rama poudaril pomen terenske prisotnosti poslancev in izpostavil, da zanemarjanje lokalnih vprašanj ne sme biti možnost v njihovem delovanju. Poleg politične agende so razpravljali tudi o infrastrukturnih vprašanjih, vključno z načrti za postavitev nove stavbe parlamenta, ki bi omogočila boljše pogoje za delo zakonodajne veje oblasti. Srečanje je služilo tudi kot priložnost za pregled opravljenega dela v preteklem obdobju in utrjevanje strankarske discipline pred začetkom novega političnega ciklusa. Rama je poslancem podal jasna navodila o komunikaciji z volilnim telesom in nujnosti enotnega nastopa v parlamentu, kjer se pričakujejo razprave o ključnih reformah za državo.

ZDA so prekinile z izraelsko politiko in omogočile vrnitev Palestinske oblasti v Gazo. Donald Trump je napovedal novo fazo načrta za Gazo, ki vključuje demilitarizacijo Hamasa s podporo Egipta, Turčije in Katarja. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je sestal z evropskimi voditelji v Parizu. Palestinski inženir Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra, bo vodil nov tehnokratski odbor za povojno upravo Gaze, s ciljem odstraniti ruševine v treh letih in dati prednost začasnim bivališčem pred obnovo.

Albanski premier Edi Rama je med panelno razpravo v Združenih arabskih emiratih podal vrsto kritičnih in po mnenju grških medijev žaljivih izjav na račun Grkov in Črnogorcev. Rama je med nastopom na dogodku v okviru tedna trajnostnega razvoja v Dubaju izpostavil, da Grki pogosto podcenjujejo druge narode, ker verjamejo, da so neposredni in edini dediči antičnih filozofov Platona in Aristotela, kar pa po njegovih besedah ne drži. Njegove izjave so v dvorani sprožile smeh, vendar so v grških medijih naletele na oster odziv. Poleg kritik na račun Grčije se je Rama obregnil tudi ob Črno goro in dejal, da se nekateri obnašajo, kot da so izumili junaštvo. Atenska televizija SKAI je poročala, da so bile besede albanskega premierja provokativne in nepotrebne za meddržavne odnose v regiji. Rama je s svojimi komentarji o monopolu nad filozofijo in zgodovinsko dediščino nakazal na kulturne napetosti, ki so še vedno prisotne na Balkanskem polotoku. Odnosi med Albanijo in Grčijo so bili v zadnjem obdobju že večkrat napeti zaradi vprašanj manjšin in morskih meja, zato takšna retorika v diplomatskih krogih ne ostaja neopažena. Čeprav so bile izjave podane v sproščenem tonu mednarodnega foruma, v Grčiji prevladuje prepričanje, da gre za načrtno spodkopavanje ugleda sosednjih držav.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Albanski premier Edi Rama je med panelno razpravo na vrhu o trajnostnem razvoju v Abu Dabiju poskrbel za diplomatsko napetost z ostrimi in sarkastičnimi izjavami na račun Grkov. Rama se je med razpravo neposredno obregnil ob grško-ameriškega novinarja, ki je moderiral dogodek, in mu dejal, da Grki niso neposredni potomci antičnih filozofov Platona in Aristotela, kot sami zmotno verjamejo. Poleg tega je Grčijo obtožil, da v mednarodnem prostoru podcenjuje druge narode in neupravičeno poudarja svojo zgodovinsko dediščino. Kritike albanskega premierja niso bile uperjene le proti posamezniku, temveč proti celotnemu grškemu narodu, saj je trdil, da sodobni Grki precenjujejo svojo vlogo v zgodovini in kulturi. Rama je v svojem nastopu prav tako omenil Črno goro in novinarju očital, da zmanjšuje pomen gospodarskih dosežkov drugih držav v regiji. Njegove besede so v grških medijih sprožile val ogorčenja, saj so jih označili za neutemeljen napad in provokacijo v času, ko so odnosi med državama na Balkanu že tako občutljivi. Incident se je zgodil v Združenih arabskih emiratih, kjer se voditelji in strokovnjaki spopadajo z vprašanji prihodnjega razvoja, vendar so Ramove izjave zasenčile vsebino foruma. Diplomatski opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika ne prispeva k stabilnosti v regiji, kjer se Albanija in Grčija pogosto razhajata glede vprašanj pravic manjšin in morskih meja. Dogodek kaže na nadaljevanje napetosti med Tirano in Atenami, ki so se v preteklosti že kazale v različnih političnih in kulturnih sporih.

Albanski premier Edi Rama je sporočil, da so ekipe albanske uprave za ceste kljub izredno težkim vremenskim razmeram neprekinjeno delovale na terenu, da bi zagotovile prevoznost cestnih osi in varnost državljanov. Zaradi močnega deževja in sneženja, ki sta zajela državo, so bile vse razpoložljive strukture v stanju polne pripravljenosti, prioriteta pa je bila ohranitev odprtih ključnih prometnih povezav. Po besedah predsednika vlade so se pristojne službe neprestano trudile odpravljati posledice naravnih pojavov, ki so vplivali na prometno infrastrukturo v državi. Rama je poudaril, da so bili delavci in tehnika angažirani podnevi in ponoči, kar je preprečilo večje zastoje ali izolacijo posameznih predelov Albanije. Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v prometu. Situacija je zahtevala koordinirano akcijo civilne zaščite in cestnih podjetij, saj so se nekateri deli države srečevali z večjo količino padavin, ki bi lahko resno ogrozile normalno oskrbo in gibanje prebivalstva. Premier je zagotovil, da bodo ekipe ostale na terenu, dokler se vremenske razmere ne stabilizirajo in nevarnost na cestah ne bo popolnoma odpravljena.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

Gorska območja Albanije so danes zajela intenzivna snežna neurja in močno deževje, kar je povzročilo precejšnje težave v cestnem prometu. Albanski predsednik vlade Edi Rama je prek družbenih omrežij sporočil, da so vse pristojne službe, predvsem na severu države, v stanju polne pripravljenosti. Ekipe na terenu aktivno odstranjujejo sneg in posipajo cestišča s soljo, da bi zagotovile prevoznost ključnih prometnih osi in varnost udeležencev v prometu. Premier Rama je ob objavi posnetkov dela na terenu poudaril, da so infrastrukturne strukture maksimalno angažirane za obvladovanje razmer. Kljub intenzivnim padavinam si oblasti prizadevajo preprečiti zapore cest in zagotoviti nemoten pretok dobrin in ljudi v težje dostopnih gorskih predelih. Vremenske razmere se po napovedih še niso povsem umirile, zato pristojni organi svetujejo previdnost pri vožnji.

Albanski minister za pravosodje Besfort Lamallari je napovedal, da bo več kot 13.000 družin prejelo težko pričakovano finančno nadomestilo za nepremičnine preko Agencije za obravnavo lastnine (ATP). Skupni sklad v vrednosti približno 1,4 milijarde lekov (okoli 14 milijonov evrov) bodo neposredno nakazali na bančne račune upravičencev. Ukrep, ki ga je javno podprl tudi predsednik vlade Edi Rama, predstavlja zaključek določenega obdobja prizadevanj za popravo preteklih krivic glede lastniških pravic v državi. Sredstva bodo razdeljena v zadnjih dneh leta, kar predstavlja pomemben korak pri reševanju dolgotrajnih premoženjskopravnih sporov, ki so v Albaniji prisotni že od padca komunizma. Agencija za obravnavo lastnine bo proces izvajala po vnaprej določenem seznamu upravičencev, ki so izpolnili zakonske pogoje za denarno odškodnino v zameno za nepremičnine, ki jih država ne more vrniti v naravi. Minister Lamallari je poudaril, da gre za transparenten postopek, ki neposredno koristi velikemu številu državljanov.

Albanski premier Edi Rama je na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta predstavil gospodarski bilanc za leto 2025 in napovedal optimistične obete za prihodnje leto. Po njegovih besedah je albansko gospodarstvo v enem svojih najboljših obdobij, saj je leto 2025 zaključilo z gospodarsko rastjo v višini 3,9 odstotka. Rama je izpostavil, da se je javni dolg države zmanjšal, hkrati pa se je povečalo število registriranih podjetij, kar kaže na stabilizacijo in krepitev zasebnega sektorja. Poseben poudarek je premier namenil izboljšanju življenjskega standarda državljanov, saj so se v iztekajočem se letu zvišale tako plače kot pokojnine. Ta trend se bo po njegovih napovedih nadaljeval tudi v letu 2026, za katero je že v začetku decembra napovedal zgodovinsko povečanje dohodkov. Na tiskovni konferenci je Rama poudaril, da so doseženi rezultati plod strukturnih reform, ki Albaniji omogočajo novo raven razvoja in povečanje javnih naložb v prihodnje. Kljub optimizmu pa vlada ostaja pozorna na globalne gospodarske izzive, s katerimi se država spopada pri ohranjanju stabilne rasti.

Albansko obalno mesto Vlora se je zadnje štiri dni soočalo s popolno prekinitvijo oskrbe s pitno vodo zaradi resne okvare na glavnem cevovodu premera 1000 milimetrov. Do prekinitev je prišlo zaradi dotrajanosti omrežja in uporabe podstandardnih materialov pri gradnji v letih 2009 in 2010, ki niso zdržali pritiska. Prebivalci mesta so zaradi nevzdržnih razmer v torek protestirali pred stavbo mestne občine in zahtevali takojšnjo rešitev težave. Albanski premier Edi Rama je sporočil, da so nujno potrebne hidravlične dele za popravilo uvozili iz Turčije, v državo pa so prispeli s posebnim letom družbe Air Albania. Deli so bili takoj prepeljani z letališča Rinas v Vloro, kjer so ekipe nemudoma začele z montažo. Dela na cevovodu naj bi bila zaključena v nočnih urah, kar bo omogočilo postopno normalizacijo oskrbe z vodo za vse prebivalce mesta. Županja Vlore je zagotovila, da bo težava s tem posegom dokončno odpravljena.

Albanski premier Edi Rama je čestital Albinu Kurtiju za zmago na predčasnih volitvah na Kosovu. Izrazil je željo, da bi se Kurtijev mandat preoblikoval v blaginjo za Kosovo in v bratske odnose med državama.

Albanski premier Edi Rama je v svojem podcastu "Flasim" komentiral preiskavo Specializiranega tožilstva (SPAK) proti Agenciji za informacijsko družbo (AKSHI) in njeni direktorici Mirlindi Karçanaj, ki je v hišnem priporu. Rama je poudaril, da je treba počakati na odločitev pravosodnih organov in se izogibati političnemu sojenju. Ob tem je opozoril, da medijski pritisk ne bo izbrisal rezultatov dela AKSHI pod vodstvom Karçanajeve.

Predsednik Demokratske stranke Sali Berisha je v Manzi v Durrësu napovedal, da se bo opozicija vsak večer vrnila na ulice, dokler vlada ne bo odstavljena. Pozval je državljane, naj se januarja mobilizirajo za politično bitko do zmage, pri čemer je leto 2026 označil za odločilen trenutek za strmoglavljenje vlade Edija Rame. Berisha je poudaril, da bo opozicija uporabila le demokratična sredstva.

Albanski premier Edi Rama je obiskal gradbišče »Kengo Art Parka« v Petreli, ki se gradi sredi narave. Projekt na 32.000 kvadratnih metrih bo služil kot novo središče za umetnost in kulturo. Rama je izrazil zadovoljstvo z napredkom del in napovedal, da bo park predvidoma končan septembra prihodnje leto.

V Albaniji so katoliški in pravoslavni verniki praznovali božič z mašami v Tiranë in Fieru. V tiranski katedrali 'Sv. Pavel' je msgr. Arjan Dodaj vodil polnočno mašo, medtem ko so se pravoslavni verniki zbrali v katedrali 'Vstajenje Kristusa'. Župan Tirane, Erion Veliaj, je vernikom zaželel enotnost in mir. Predsednik Bajram Begaj je iz katedrale 'Vstajenje Kristusa' pozval k večji ljubezni in pomoči šibkejšim. At Nikolla Kodheli pa je pozval k večji veri v Boga.

Albanski premier Edi Rama je delil posnetke tretje faze projekta rehabilitacije reke Gjanice v Fieru. Po njegovih besedah se je območje, ki je bilo prej okoljska katastrofa in vir nevarnosti poplav, preoblikovalo v eno najlepših sprehajališč v mestu. Projekt celovito rešuje okoljske težave in preoblikuje območje v urejen prostor.

V Tirani je več tisoč protestnikov zahtevalo odstop albanskega premierja Edija Rame zaradi obtožb o korupciji. Med protesti so nekateri metali molotovke, pri čemer so bili ranjeni trije policisti. Policija je pridržala štiri osebe, sedem pa jih preiskuje.

V Tirani so protestniki metali molotovke na vladno poslopje premierja Edija Rame, zahtevajoč odstop vlade. Protesti so izbruhnili po tem, ko so tožilci obtožili namestnico predsednika vlade Belindo Balluku korupcije. Obtožbe zoper Ballukujevo in druge uradnike ter podjetja vključujejo domnevno zlorabo državnih sredstev.

V Tirani so izbruhnili protesti proti albanski vladi, med katerimi so protestniki z molotovkami napadli poslopje, kjer ima pisarne premier Edi Rama. Do stopnjevanja političnih napetosti je prišlo po tem, ko je tožilstvo zaradi korupcije obtožilo podpredsednico vlade Belindo Balluku in zahtevalo ukinitev njene imunitete. Obtožena je zlorabe javnih sredstev v korist določenih podjetij pri velikih infrastrukturnih projektih.

Sali Berisha in Demokratska stranka sta izvedla protest pred poslopjem vlade, ki ga je Berisha zaključil z govorom pred sedežem stranke. Berisha je pozval Edija Ramo k takojšnjemu odstopu, protest pa je napovedal že pred nekaj dnevi.

Albanski premier Edi Rama je na dogodku "S kmeti v Albaniji 2030" poudaril podporo vlade kmetijskemu sektorju. Obljubil je izgradnjo laboratorijev, akreditiranih pri Evropski uniji, in zagotovil, da bo vlada še naprej podpirala kmete ter jim zagotavljala potrebne informacije za razvoj kmetijstva.

Albanski premier Edi Rama je izjavil, da bo svet za mandate obravnaval zahtevo Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SPAK) za odvzem imunitete Belindi Balluku šele po tem, ko se bo ustavno sodišče izreklo o njeni začasni odstavitvi s funkcije. Rama je poudaril, da socialistična večina ne bo hitela z odločitvijo, dokler se ne konča postopek na ustavnem sodišču.

Albanski premier Edi Rama je v svojem podcastu "Flasim" obsodil pripor nekdanjih voditeljev UÇK v Haagu kot neutemeljeno in krivično dejanje. Rama je poudaril, da je bil Hashim Thaçi prijet brez sojenja in obtožnice, ter da proces proti nekdanjim voditeljem UÇK izvira iz farse, ki se je začela v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in se nadaljevala na Specialnem sodišču v Haagu.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek s tradicionalne novoletne večerje z diplomatskim zborom. Rama je ob tem izrazil ponos nad Albanijo in dogodek označil za videopozdrav iz prazničnega večera, organiziranega za diplomatske predstavnike v državi.

Pred pisarno albanskega premierja Edija Rame je potekal protest, ki ga je organizirala politična stranka "Albanija nastaja". Protestniki so zahtevali Ramov odstop in se spopadli s policijo.

Albanski premier Edi Rama je sklical sejo vlade, na kateri je bila prisotna tudi namestnica premierja Belinda Balluku. Seja je potekala v času, ko svet za mandate in imunitete razpravlja o zahtevi Specializiranega tožilstva (SPAK) za aretacijo Balluku zaradi suma korupcije. Razlog za prisotnost Balluku na seji vlade ni znan.

V albanskem parlamentu so izbruhnili spopadi med opozicijskimi poslanci in policijo zaradi obtožb o korupciji proti podpredsednici vlade in drugim uradnikom. Poslanci so prižigali dimne bombe, metali vodo v predsednika parlamenta in poskušali zasedati ministrske sedeže.

V albanskem parlamentu so se poslanci opozicije spopadli s policijo in varnostniki med zasedanjem, na katerem so glasovali o izbiri novega albanskega varuha človekovih pravic. Do spopadov je prišlo zaradi več tednov trajajočih napetosti in obtožb o korupciji zoper namestnico premierja Edija Rame, Belindo Balluku, in druge uradnike.

Albanski premier Edi Rama je obiskal nekdanjega kosovskega predsednika Hashima Thaçija v Haagu, kjer je priprt. Rama je ob tem izrazil kritike na račun Specialnega sodišča, ki ga je označil za "teater sramote mednarodne pravice" in dejal, da je bil Thaçi "ugrabljen brez sojenja ali obtožnice". Rama je Thaçija našel v dobri formi, a z absurdnimi omejitvami pravic. Izrazil je upanje, da bo Thaçi v začetku leta 2026 osvobojen.

Vodja Demokratske stranke Sali Berisha je izjavil, da je Suel Çela organiziral sestanek Ervina Salianjija v Elbasanu. Berisha je poudaril, da je sodelovanje s kriminalom nedopustno in napovedal izključitev Salianjija, če se izkaže, da je res sodeloval s Çelo. Berisha je dejal, da v svoji politični karieri ni nikoli sklepal kompromisov s kriminalom.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Evropski parlament je z veliko večino glasov odvzel imuniteto evroposlanki Alessandri Moretti (PD) zaradi vpletenosti v afero Qatargate. Hkrati pa je parlament sprejel odločitev, da zaščiti njeno kolegico Elisabetto Gualmini.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Albanski premier Edi Rama se je odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je na položaj podpredsednice vlade in ministrice za infrastrukturo vrnilo Belindo Balluku. Rama je poudaril, da je bila s tem odpravljena precedenca, ki je bila edinstvena v svetu. Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da bo presojalo pritožbo, ki jo je vložil zoper odločitev posebnega protikorupcijskega sodišča (GJKKO).

Ustavno sodišče Albanije je začelo sejo glede tožbe premierja Edija Rame po začasni odstavitvi namestnice premierja Belinde Balluku s strani posebnega sodišča. Sodišče je odločilo, da bo obravnavalo pritožbo vlade, pri čemer je pet sodnikov glasovalo za. Vlada želi rešitev spora po tem, ko je sodišče začasno ustavilo Ballukovo.

Albanski premier Edi Rama se je srečal z mladimi, ki so se zaposlili preko programov za spodbujanje zaposlovanja. Rama je poudaril, da ti programi dokazujejo, da Albanija ponuja priložnosti vsem mladim, ki si želijo delati in graditi poklicno pot. Rama je navedel tudi, da je vlada zagotovila garancijo za mlade, ki jo je izkoristilo že 2200 mladih.

Albanski premier Edi Rama je čestital Klodianu Brahu ob izvolitvi za novega vodjo Posebnega tožilstva za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK). Rama je Brahu obljubil neomajno podporo večinske vlade pri izpolnjevanju njegovega poslanstva.

Albanski premier Edi Rama je na slovesnosti ob stoletnici reda Skenderbega poudaril pomen tega reda kot simbola albanskih narodnih in evropskih vrednot. Rama je poudaril, da je Skenderbeg temelj albanske državnosti in simbol meritokracije. Dejal je, da ime Gjergja Kastriotija Skenderbega še naprej združuje Albance okoli vrednot časti in zaslug.

Nadškof Tirane, Drača in cele Albanije, Joan, se je udeležil vrha v Akabi, ki je potekal 8. in 9. decembra 2025 v Jordaniji. Vrha se je udeležil ob 10. obletnici procesa Akaba, organizirala pa sta ga kralj Abdullah II. in albanski premier Edi Rama. Udeležili so se ga voditelji verskih skupnosti.

Albanski premier Edi Rama se je v Jordaniji srečal s kraljem Abdullahom II bin Al-Hussein in se mu zahvalil za organizacijo srečanja v okviru procesa Akaba. Rama je poudaril, da je Albanija skupaj z Jordanijo vodila srečanje verskih voditeljev z Balkana.

Albanski premier Edi Rama je obiskal Jordanijo, kjer se je srečal s kraljem Abdullahom II. bin Al-Huseinom. Rama je na družbenih omrežjih delil fotografije s srečanja in kralja označil za spoštovanega monarha in cenjenega prijatelja. Obisk je potekal v okviru vrha o medverskem dialogu.

Albanski premier Edi Rama je napovedal znatno povečanje dohodkov za državljane v prihodnjem letu, vključno s plačami, pokojninami in socialno podporo. Poudaril je, da je Albanija dosegla novo raven razvoja, kar se bo odražalo v višjih javnih naložbah, ki bodo dosegle rekordne vrednosti.

V Albaniji je izplačevanje božičnice za upokojence poteka hitro. Premier Edi Rama je sporočil, da je v prvih treh dneh božičnico že prejelo 96.292 upokojencev. Izplačevanje božičnice bo potekalo ves december, tisti, ki je v tem času ne bodo mogli prevzeti, pa jo bodo lahko prejeli kasneje.

Albanski parlament, pod vodstvom predsednika Nika Peleshija, je zavrnil zahtevo Demokratske stranke za interpelacijo s premierjem Edijem Ramo glede primera ministrice za infrastrukturo in energijo Belinde Balluku. Peleshi je kot razlog navedel, da je zadeva v obravnavi na Ustavnem sodišču, kar bi lahko vplivalo na neodvisnost sodišča. Vodja Demokratske stranke Gazment Bardhi je obtožil vlado pritiska na Ustavno sodišče.

Ervin Salianji in Ilir Alimehmeti sta se v Draču srečala s strukturami Demokratske stranke (PD), kjer sta pozvala k enotnosti in pripravljenosti na spremembe. Alimehmeti je poudaril potrebo po združitvi proti režimu Edija Rame, Salianji pa je izpostavil, da se mora PD odpreti in prisluhniti zaskrbljenosti demokratov. Srečanja so se udeležili tudi drugi voditelji in osebnosti stranke.