Albanski premier Edi Rama označil svoje izjave o Grkih za humorne

Albanski premier Edi Rama je med panelno razpravo na vrhu o trajnostnem razvoju v Abu Dabiju poskrbel za diplomatsko napetost z ostrimi in sarkastičnimi izjavami na račun Grkov. Rama se je med razpravo neposredno obregnil ob grško-ameriškega novinarja, ki je moderiral dogodek, in mu dejal, da Grki niso neposredni potomci antičnih filozofov Platona in Aristotela, kot sami zmotno verjamejo. Poleg tega je Grčijo obtožil, da v mednarodnem prostoru podcenjuje druge narode in neupravičeno poudarja svojo zgodovinsko dediščino. Kritike albanskega premierja niso bile uperjene le proti posamezniku, temveč proti celotnemu grškemu narodu, saj je trdil, da sodobni Grki precenjujejo svojo vlogo v zgodovini in kulturi. Rama je v svojem nastopu prav tako omenil Črno goro in novinarju očital, da zmanjšuje pomen gospodarskih dosežkov drugih držav v regiji. Njegove besede so v grških medijih sprožile val ogorčenja, saj so jih označili za neutemeljen napad in provokacijo v času, ko so odnosi med državama na Balkanu že tako občutljivi. Incident se je zgodil v Združenih arabskih emiratih, kjer se voditelji in strokovnjaki spopadajo z vprašanji prihodnjega razvoja, vendar so Ramove izjave zasenčile vsebino foruma. Diplomatski opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika ne prispeva k stabilnosti v regiji, kjer se Albanija in Grčija pogosto razhajata glede vprašanj pravic manjšin in morskih meja. Dogodek kaže na nadaljevanje napetosti med Tirano in Atenami, ki so se v preteklosti že kazale v različnih političnih in kulturnih sporih.

Islandija se je znašla v središču diplomatskih napetosti po kontroverznih izjavah Billyja Longa, ki ga je ameriška administracija imenovala za novega veleposlanika v tej nordijski državi. Long je med postopkom potrditve 13. januarja 2025 Islandijo označil za 52. zvezno državo Združenih držav Amerike, kar je v Reykjaviku sprožilo val ogorčenja. Islandska javnost in politični vrh so izjave označili za nespoštljive do njihove suverenosti in nacionalne identitete. Zaradi spornih navedb se je v Islandiji pričelo zbiranje podpisov pod peticijo, s katero želijo preprečiti Longov prihod v državo. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika kaže na pomanjkanje diplomatskega takta in nerazumevanje specifičnega položaja Islandije kot neodvisne države, ki je hkrati strateška zaveznica v Natu. Dogodek je dodatno obremenil dvostranske odnose v času, ko se v mednarodnem prostoru krepijo razprave o imperialističnih težnjah in geopolitičnih vplivih. Vzporedno s tem sporom se v medijih pojavljajo analize o širšem kontekstu ameriške zunanje politike, ki se pogosto interpretira skozi prizmo boja proti trgovini z drogami ali vzpostavljanja nadzora nad strateškimi potmi. Medtem ko se Islandija brani pred simbolno priključitvijo, kritični glasovi opozarjajo na pretekle primere ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in na Balkanu, kjer so bili interesi velesil pogosto prikriti z retoriko o varnosti in stabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.