Nikos Andrulakis podprl iranske protestnike v boju proti teokratskemu režimu

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

V grškem parlamentu se je nadaljevala seja preiskovalne komisije, ki preučuje nepravilnosti v delovanju grške agencije za kmetijske subvencije (OPEKEPE). Pred člani komisije sta v okviru zbiranja dokazov o domnevnih sistemskih zlorabah pričali nekdanji podpredsednici agencije, Maria Janci in Irini Kacinopulu, ki je funkcijo opravljala med letoma 2015 in 2016. Postopek se osredotoča na razjasnitev odgovornosti za finančne nepravilnosti, ki so pritegnile pozornost tako domačih pravosodnih organov kot evropskih institucij. Preiskava poteka v senci razprav o prenosu drugega dela obsežne kazenske dokumentacije v parlament, kar bi lahko razširilo krog odgovornih oseb. Hkrati se v pravosodnih krogih odpira vprašanje o prihodnjem sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom (EPPO), zlasti v luči napovedane menjave na vrhu te institucije, kjer naj bi Lauro Kövesi nasledil nemški tožilec Jens Ritter. Ta kadrovska sprememba in potek mandata treh grških tožilcev pri EPPO bi lahko pomembno vplivala na dinamiko preiskav porabe evropskih sredstev v Grčiji. Politična napetost se je stopnjevala že na prejšnjih sejah, kjer so se zvrstili procesni ugovori glede dostopa do gradiv in obsega zaslišanj. Primer OPEKEPE velja za enega največjih korupcijskih izzivov v grškem kmetijskem sektorju, saj vključuje sume o netransparentnem razdeljevanju subvencij, kar neposredno vpliva na stabilnost financiranja kmetijstva v državi. Grška vlada in opozicija ostajata na nasprotnih bregovih glede hitrosti in temeljitosti parlamentarne preiskave.

Osebni zdravnik priznanega grškega televizijskega voditelja Giorgosa Papadakisa, Sotiris Adamidis, je v radijski oddaji na postaji AlphaRadio 989 prvič javno spregovoril o dolgoletnih zdravstvenih težavah svojega pacienta. Zdravnik je pojasnil, da se je Papadakis vrsto let spopadal s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki javnosti ni bila vidna, vendar je močno zaznamovala njegovo vsakdanje delo in osebno življenje. Adamidis je izpostavil, da je novinarjevo zdravstveno stanje zahtevalo številne preglede in nenehno spremljanje, saj so bile težave z dihalnim sistemom izjemno resne. Po zdravnikovih besedah je Papadakisova nedavna odločitev za umik z malih ekranov morda povezana tudi s čustvenim stresom, ki je še dodatno obremenil njegovo krhko zdravstveno stanje. Poleg fizičnih simptomov je zdravnik poudaril tudi psihološki vidik dolgotrajne bolezni. Pojasnil je, da je bila novinarjeva vztrajnost pri delu kljub resnim zdravstvenim oviram občudovanja vredna, vendar je narava bolezni sčasoma zahtevala korenite spremembe v njegovem življenjskem slogu in poklicni poti.