Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po Macronovih izjavah o potrebi po mirnem in demokratičnem prehodu oblasti v Venezueli po odstavitvi Nicolása Madura, je Venezuela napovedala diplomatske korake za preučitev odnosov s Francijo. Macron je izjavil, da bi lahko venezuelski predsednik postal Edmundo González, ki naj bi po mnenju opozicije zmagal na predsedniških volitvah leta 2024.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v vojaški operaciji Združenih držav Amerike in se trenutno nahajata v ameriškem priporu. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, je bila po besedah podpredsednice Delcy Rodríguez usmerjena v nasilno spremembo režima in prevzem nadzora nad naravnimi viri države. Ameriško ministrstvo za pravosodje je hkrati razkrilo razširjeno obtožnico iz leta 2020, ki zdaj poleg Madura in ožjih sodelavcev vključuje tudi njegovo ženo in sina Nicolása Ernesta Madura Guerro. Obtožbe se nanašajo na narkoterorizem in vpletenost v delovanje kartela Los Soles. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je novico o zajetju pozdravila in poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele. Machado je pozvala venezuelsko vojsko, naj prizna Edmunda Gonzáleza kot legitimnega predsednika države. Medtem ko so venezuelski izseljenci po svetu proslavljali dogodek, je uradna Rusija ostro obsodila dejanje ZDA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je operacijo označil za grobo kršitev suverenosti in v pogovoru z Delcy Rodríguez izrazil trdno podporo Moskve chavezističnemu vodstvu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zavrnil možnost sodelovanja z Machado, ki jo je označil le za "simpatično žensko", in se ni opredelil glede prihodnje vloge Edmunda Gonzáleza.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir María Corina Machado je sporočila, da je v Venezueli nastopil trenutek svobode, s čimer se je neposredno odzvala na strmoglavljenje dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev je Machadova poudarila, da se Maduro od zdaj naprej predaja mednarodnemu pravosodju. Strokovnjaki, med njimi Jorge Jraissati, ocenjujejo, da bosta vodenje države verjetno prevzela prav Machadova in Edmundo González, ki veljata za ključna obraza demokratične tranzicije v državi. Kljub optimizmu opozicije pa je ameriški predsednik Donald Trump izrazil dvom o tem, da bi Machadova lahko dejansko prevzela vodenje države. Trump je v svoji izjavi dejal, da opozicijska voditeljica nima zadostne podpore za vzpostavitev stabilne oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj se država po letih avtoritarne vladavine nahaja na prelomni točki, ko se išče nova politična pot sredi globoke gospodarske in družbene krize.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost. Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.

Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.

Nicolás Maduro je vložil zahtevo pri vrhovnem sodišču (TSJ) za odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi pozivanja k vojaški invaziji. Vzporedno s tem je venezuelska vlada Lópezu odvzela potni list in sprožila sodni postopek za odvzem državljanstva. Maduro Lópeza in druge opozicijske voditelje obtožuje spodbujanja k strmoglavljenju njegove vlade, kar pa ustava prepoveduje.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Donald Trump načrtuje, da bo osvojil vse Nobelove nagrade v vseh kategorijah. Predsednik Nobelovega odbora Jørgen Watne Frydnes je kritiziral družbe, ki se nagibajo k avtoritarnosti in militarizaciji, kar je razumljeno kot posreden odgovor Trumpu. Razglasitev Nobelove nagrade za mir je zaključila letošnje Nobelove nagrade.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 za svoje prizadevanje za demokracijo v Venezueli. Po podelitvi nagrade je izrazila upanje na podporo Donalda Trumpa. Medtem je Donald Trump izostal pri prejemu nagrade, kar je sprožilo odzive na spletu.

Nobelovo nagrado za mir za leto 2025 je prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, kar je sprožilo kritične odzive Bele hiše, ki trdi, da je Nobelov komite dal prednost politiki pred mirom. Donald Trump je bil razočaran, ker ni prejel nagrade. Združeni narodi so pozdravili izbiro Machadove.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.

Uradne venezuelske tiskovne agencije poročajo o »veliki in sijajni zmagi« na lokalnih volitvah, pri čemer predsednik Maduro trdi, da so zmagali v 85 % občin. Medtem opozicija, vključno z Edmundo Gonzálezom, poziva k nadaljnjemu boju za demokracijo in opozarja na politično preganjanje leto dni po spornih predsedniških volitvah. Kljub vladnim trditvam o zmagi, nekdanji poslanec Guillermo Palacios pripisuje nizko volilno udeležbo temu, da volivci prepoznajo svoje prave predstavnike.

Leto dni po spornih predsedniških volitvah v Venezueli, na katerih je bil Nicolas Maduro ponovno izvoljen sredi obtožb o goljufiji, je vladajoča stranka Chavismo razglasila zmago na občinskih volitvah. Po navedbah CNN en Español je Chavismo osvojil več kot 84 % županov v volitvah, ki so bile brez pravega opozicijskega nasprotnika. Opozicija, katere kandidat Edmundo González je zavrnil izid predsedniških volitev, je ostro kritizirala situacijo po enem letu. Maduro je izid občinskih volitev označil kot "utrditev zmage" predsedniških volitev leta 2024.

Venezuelaski predsednik Nicolás Maduro je državljane pozval k udeležbi na volitvah, medtem ko opozicijska stranka Vente Venezuela zagovarja bojkot. Medtem je bil potrjen neposreden dialog med ZDA in Venezuelo, ki je omogočil ponovno vzpostavitev nekaterih letalskih povezav. Podjetje Repsol nadaljuje pogovore z ameriško administracijo, da bi lahko unovčilo svojo proizvodnjo v državi. Vzporedno naj bi se nekdanji politik Edmundo González pogajal za svoj povratek v Venezuelo.