Evropski parlament je iranskim diplomatom in drugim uradnim predstavnikom Islamske republike Iran prepovedal vstop v vsa svoja poslopja. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je odločitev utemeljila z besedami, da institucija ne bo več dopuščala neposrednih stikov s predstavniki režima, ki izvaja represijo, mučenje in poboje nad lastnim ljudstvom. Ukrep stopa v veljavo takoj in predstavlja zaostritev diplomatskih odnosov zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Evropska komisija je hkrati obsodila ravnanje teheranskih oblasti in zatiranje mirnih demonstracij označila za popolnoma nesprejemljivo. Tiskovni predstavnik komisije je poudaril, da Evropska unija pripravlja nove, strožje sankcije proti Iranu, o katerih bodo odločali zunanji ministri držav članic. Komisija je ponovno pozvala k takojšnji vzpostavitvi internetnih povezav v državi in prenehanju uporabe sile proti civilistom, ki zahtevajo svobodo. Kljub zaostrovanju sankcij in diplomatski izolaciji so v Bruslju poudarili, da uradna politika Unije ne vključuje prizadevanj za nasilno menjavo režima, temveč podporo iranskemu ljudstvu pri uveljavljanju njihovih osnovnih pravic. Za jutri je sklican izreden sestanek Sveta za politično in varnostno politiko, kjer bodo veleposlaniki držav članic podrobneje določili nadaljnje korake v odnosih z Iranom.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Srbijo je zajel najhladnejši val od začetka leta, zaradi česar so oblasti v devetih občinah razglasile izredne razmere. Najnižje temperature so zabeležili v Sjenici in Smederevski Palanki, kjer so namerili 17 stopinj Celzija pod ničlo, medtem ko je bila najvišja dnevna temperatura v državi tri stopinje pod lediščem. Izjemno nizke temperature in močno sneženje so povzročili resne težave v prometu ter pri oskrbi z električno energijo, pri čemer so nekateri deli Loznice brez elektrike že šesti zaporedni dan. Zaradi kritičnih razmer, ki vključujejo pomanjkanje pitne vode in električne energije, so v Loznici izbruhnili protesti prebivalcev. Izredne razmere so poleg Loznice razglasili še v Valjevu, Majdanpeku, Osečini, Krupnju, Malem Zvorniku, Vladimircih ter delih Prijepolja. Država se nahaja v četrti stopnji pripravnosti, saj pristojne službe bijejo bitko s posledicami neurja in nizkih temperatur. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal dodatno opozorilo pred ledenim dežjem, ki naj bi popoldne in zvečer zajel Vojvodino ter zahodne in jugozahodne dele države. Mešane padavine se bodo ob stiku s tlemi ledile, kar bo še dodatno otežilo razmere na cestah. Za prihodnje dni je napovedano novo sneženje, kar bi lahko še podaljšalo obdobje izrednih razmer v prizadetih regijah.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem institucij Evropske unije uradno predlagala, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 evropskim kmetom nameni 293,7 milijarde evrov. Predlog prihaja kot odziv na zahteve kmetijskega sektorja po večji finančni stabilnosti in podpori sredi spreminjajočih se gospodarskih razmer. Sredstva so predvidena v okviru novega dolgoročnega proračuna, o katerem bodo v prihodnjih mesecih odločale države članice in Evropski parlament. Sredstva v višini skoraj 294 milijard evrov so namenjena zagotavljanju prehranske varnosti in podpori podeželju po celotni povezavi. Von der Leyenova je predlog poslala ciprskemu predsedstvu Svetu EU in predsednici Evropskega parlamenta, s čimer se začenja formalni proces pogajanj o kmetijskem stebru proračuna. Ta finančna injekcija je ključna za naslovitev pritiskov, ki jih kmetje čutijo zaradi okoljskih standardov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa predstavlja poskus stabilizacije kmetijske politike po obdobju protestov v več državah članicah.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Skupina enajstih poslancev Evropskega parlamenta bo 4. januarja 2026 obiskala Tajvan, kjer se bodo z državnimi predstavniki in strokovnjaki posvetovali o spopadanju s hibridnimi grožnjami. Obisk, ki ga vodi predsednik skupine prijateljstva s Tajvanom Michael Gahler, se bo odvil v času povečanih napetosti, saj Kitajska izvaja obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnost 2025 v bližini otoka. Evropska delegacija bo poleg uradnih srečanj s predsednikom Lai Ching-tejem obiskala tudi strateško pomemben otok Kinmen in predstavnike tajvanske polprevodniške industrije. Namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področju varnosti in tehnologije. Po navedbah tajvanskega ministrstva za zunanje zadeve bo delegacija preučila tajvanske izkušnje pri soočanju z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, ki jih Taipei pripisuje Pekingu. Ta diplomatska poteza sledi nedavnim prizadevanjem Tajvana za krepitev vezi z evropskimi institucijami, kar vključuje tudi udeležbo v mednarodnih parlamentarnih zvezah, ki spremljajo dejavnosti Kitajske.

Vodja Evropske ljudske stranke (EVP) Manfred Weber je sprožil polemike, ko ni več izključil možnosti, da bi njegova stranka v Evropskem parlamentu glasovala skupaj s skrajno desnico. Ta poteza je povzročila zaskrbljenost med tistimi, ki zagovarjajo strogo ločevanje od skrajnih političnih sil.

V Grčiji se kmetje pripravljajo na nove blokade cest po vsej državi, medtem ko nekateri predstavniki 14 blokad in štirih kmetijskih združenj pozivajo k dialogu z vlado. Medtem ko večina blokad nadaljuje s protesti in zaostruje svoje zahteve, omenjeni predstavniki menijo, da je nujno poiskati rešitve s pogovori. Protesti so se okrepili zaradi nezadovoljstva s skupno kmetijsko politiko (SKP) in razmerami na trgu.

Štefan Kotre, član odbora za mednarodne zadeve v nemškem Bundestagu iz stranke AfD, je izjavil, da Ukrajina v naslednjih dveh desetletjih ne bo izpolnjevala meril za vstop v Evropsko unijo.

Vodja Evropske ljudske stranke (EVP) Manfred Weber ne izključuje možnosti, da bi pri glasovanjih v Evropskem parlamentu, na primer glede migracijske politike, ponovno sodelovali z desničarskimi strankami. Poudaril je, da ne želi strukturiranega sodelovanja, vendar se ne bo pustil ustaviti pri prizadevanjih za zaustavitev ilegalnih migracij in ohranjanje blaginje. Weberjeve izjave so kritizirane, saj je EVP novembra lahko oslabila zakon o dobavni verigi samo s pomočjo glasov desnih in skrajno desnih strank.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Supermarketi želijo, da bi imeli nadomestki za meso prepoznavna imena. Krovna organizacija supermarketov CBL zato poziva Evropski parlament, naj ponovno preuči predlagano prepoved imen, kot so veganski burger, vegetarijanska klobasa ali rastlinski zrezek.

V srbski skupščini so poslanci postavljali vprašanja o Fakulteti srbskih znanosti v Nišu, Srbih, ki se borijo v Ukrajini, in prihodu opazovalne misije Evropskega parlamenta zaradi stanja demokracije v Srbiji. Poslanec Zeleno-leve fronte, Rastislav Dinić, je ministra za šolstvo Dejana spraševal o financiranju novega fakulteta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obvestila voditelje EU, da je podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur preložen na januar. Odločitev je bila sprejeta po protestih evropskih kmetov v Bruslju.

Poleg doma Rachide Dati in prostorov občine 7. okrožja v Parizu, so preiskali tudi njeno ministrstvo za kulturo. Preiskava je povezana s sumom, da Datijeva ni prijavila prejetih honorarjev od GDF Suez Evropskemu parlamentu.

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasen dogovor o spremembi koncepta varne tretje države. Ta dogovor bo državam članicam EU omogočil, da v določenih okoliščinah zavrnejo prošnje za azil kot nedopustne. Obe instituciji morata dogovor še uradno potrditi.

V Strasbourgu so se predstavniki Evropskega parlamenta in strokovnih teles Evropske unije pogovarjali s študenti iz Srbije, njihovo odvetnico Ljiljano Borojević in profesorjem Alekom Kavčičem o kazenskih postopkih, ki se vodijo proti študentom, ter o širšem kontekstu odnosa oblasti do pravosodja, izobraževalnega sistema in akademske skupnosti.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o ukrepih za zaščito evropskih kmetov v okviru trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Dogovor omogoča začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz izdelkov iz Mercosurja, če bi sporazum negativno vplival na kmetijski trg EU.

V Grčiji se kmetje pripravljajo na nadaljevanje protestov, saj je v mestu Serres napovedana ključna seja vsegrške komisije blokad, kjer bodo ocenjevali vladne odgovore na njihove zahteve. Protesti se odvijajo tudi v Strasbourgu, kjer so francoski kmetje s traktorji obkolili Evropski parlament, da bi opozorili na svoje težave. Medtem pa se Grčija sooča z novim valom izbruha ošpic pri ovcah in kozah, ogrožen je heliodrom na otoku Samotraki, v Greveni pa imajo težave z izobraževalnim astronomskim parkom.

Evropska unija pripravlja podlago za strožjo politiko deportacij. Po dogovoru med predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta bodo Nemčija in druge države EU lahko prosilce za zaščito poslale tudi v države, s katerimi nimajo povezave, s čimer se odpira pot za izvajanje modela, podobnega ruandskemu.

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju podprli oblikovanje "vojaškega Schengena", ki bi odpravil notranje meje za premikanje vojaških enot in opreme znotraj Evropske unije. Sprejeta resolucija predvideva tudi posodobitev železniške in cestne infrastrukture, vključno s predori in mostovi, za lažjo mobilnost.

Evropski parlament je v sredo potrdil dogovor o postopni opustitvi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Ta ukrep je korak bližje uveljavitvi zakona, ki naj bi zmanjšal energetsko odvisnost Evropske unije od Rusije.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Evropski parlament je potrdil možnost, da države članice EU prosilce za azil pošljejo v varne tretje države. Predlog je bil sprejet s podporo Evropske ljudske stranke (EVP) in desne frakcije.

Evropski poslanci so z veliko večino (500 glasov za, 120 proti) potrdili dogovor z Svetom EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Prepoved bo začela veljati jeseni 2027, za kratkoročne pogodbe pa že prej, in sicer konec aprila oziroma sredi junija prihodnjega leta. Dogovor mora zdaj potrditi še Svet EU.

Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil prepoved uvoza ruskega plina v Evropo najkasneje do jeseni 2027. Prepoved se nanaša na utekočinjeni zemeljski plin (UZP), katerega uvoz naj bi se končal najkasneje do 1. januarja 2027, in na uvoz plinovodnega plina, kjer je skrajni rok ob določenih pogojih 1. november 2027.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da mora Evropa prevzeti odgovornost za lastno varnost in zmanjšati zunanjo odvisnost. Izpostavila je, da se mora Evropa postati bolj samozavestna na področju varnosti, da se bo lahko odzvala na nevaren globalni okolje.

Evropski parlament je s 358 glasovi za podprl pobudo 'My Voice, My Choice' (Moj glas, moja odločitev), ki jo je sprožil Inštitut 8. marec, za zagotovitev varnega in dostopnega splava za vse ženske v Evropski uniji. Slovenski evroposlanci so bili glede podpore pobudi razdeljeni.

Evropska komisija načrtuje, da bo tudi po letu 2035 v Evropski uniji dovolila registracijo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Ta poteza predstavlja omilitev prvotnih načrtov o popolni prepovedi teh motorjev in poskus uskladitve podnebnih ciljev z željami proizvajalcev avtomobilov. Predlagana je tudi sprostitev omejitev glede emisij.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Madžarski premier Viktor Orban je potrdil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina v pismu vprašal o reakciji Rusije na morebitno zaplembo zamrznjenih ruskih sredstev v Evropski uniji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je obtožil EU, da si prizadeva spodkopati pobude ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Ukrajine z izvajanjem pritiska v zvezi z rusko lastnino.

Belgija je zavrnila koncesije Evropske komisije za sprostitev 210 milijard evrov posojila Ukrajini, financiranega iz zamrznjenega ruskega premoženja, kar ovira dogovor. Madžarska zavrača sodelovanje z EU glede vprašanja ruskih sredstev, saj trdi, da je EU prva kršila načelo lojalnega sodelovanja.

Evropski parlament je podprl ukrepe, ki naj bi okrepili evropsko obrambno industrijo in pospešili naložbe v obrambo. Spremembe obstoječih programov EU naj bi olajšale gradnjo infrastrukture z dvojnim namenom.

Evropski parlament je na zahtevo belgijskega tožilstva odvzel imuniteto italijanski evroposlanki Alessandri Moretti (S&D) v zvezi s preiskavo korupcijske afere Katargate. Evroposlanci so ohranili imuniteto njeni kolegici Elisabetti Gualmini.

Evropska komisija je v Strasbourgu predstavila prvi evropski načrt za dostopno stanovanjsko politiko, ki je prilagojen nacionalnim realnostim. Cilj načrta je povečati ponudbo stanovanj, spodbuditi naložbe in reforme, se boriti proti kratkoročnemu oddajanju stanovanj na območjih s stanovanjsko stisko ter podpirati najbolj ranljive skupine. Komisija poudarja, da se zaradi povprečne rasti cen stanovanj in najemnin v zadnjem desetletju milijoni Evropejcev težko znajdejo v iskanju cenovno dostopnih stanovanj.

Evropski parlament je sprejel oslabljeno različico zakona o dobaviteljski verigi, ki bo zajemal le še velika podjetja z več kot 5000 zaposlenimi in letnim prometom najmanj 1,5 milijarde evrov. Podjetja bodo za kršitve odgovarjala na nacionalni ravni. Sprememba vpliva na to, katera podjetja so odgovorna za človekove pravice in okoljske standarde v svojih dobaviteljskih verigah.

Evropski parlament je potrdil dogovor s Svetom EU o poenostavitvi pravil trajnostnega poročanja za podjetja. Po novem bodo o družbenih in okoljskih vidikih poročala samo podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in prometom nad 450 milijonov evrov. Cilj je posodobitev poročanja o trajnostnosti in pravil o skrbnem pregledu.

Evropski parlament je v Strasbourgu potrdil okrepljeno zaščitno klavzulo k trgovinskemu sporazumu med EU in državami Mercosurja. Ta naj bi omogočila hitrejši odziv Unije v primeru padca cen izdelkov, kot sta govedina in jajca, zaradi uvoza iz držav južnoameriškega bloka. Evropska poslanka Anna Bryłka je to potezo kritizirala in jo označila za zgolj PR-ovsko.

Evropski parlament je podelil nagrado Saharova dvema zaprtima novinarjema, enemu iz Belorusije in drugemu iz Gruzije. Parlamentska predsednica Roberta Metsola je dejala, da sta novinarja "poosebljenje poguma". Nagrado, vredno 50.000 evrov, sta v imenu novinarjev prevzeli hči beloruskega novinarja in kolegica gruzijske novinarke.

Evropski parlament je tik pred pričakovanim podpisom trgovinskega sporazuma EU z državami Mercosur glasoval za strožje zaščitne mehanizme za evropske kmete pred konkurenco iz Južne Amerike. Parlament za razliko od Evropske komisije zahteva strožja pravila, saj se bojijo, da bi lahko poceni uvoz iz držav Mercosur škodoval evropskim kmetom. Pričakovati je, da bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum podpisala v soboto, vendar še vedno obstajajo zadržki, predvsem s strani Francije.