V Grčiji se je v bližini vrha Profitis Ilias na gori Tajget odvila obsežna reševalna akcija, potem ko je skupina osmih planincev zdrsnila v zasneženo grapo na nadmorski višini približno 2.000 metrov. Skupino je sestavljalo sedem moških in ena ženska, po poročanju lokalnih oblasti pa so štiri osebe utrpele lažje poškodbe in so nujno potrebovale zdravniško pomoč. Reševalna operacija se je začela nekaj pred 13. uro, ko so bili obveščeni gasilci, ki so nemudoma mobilizirali znatne sile za pomoč ponesrečenim. V operaciji je sodelovalo 41 gasilcev, vključno s specializiranimi gorskimi enotami EMAK in EMODE iz različnih regij. Pri iskanju so si pomagali tudi z brezpilotnimi letalniki ekipe Ikaros, na terenu pa so bila štiri reševalna vozila. Čeprav so na območje poslali helikopter za nujni letalski prevoz poškodovanih, ta zaradi močnega vetra sprva ni mogel varno pristati ali se približati ujetim planincem na strmem in težko dostopnem terenu. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram in nevarnosti snežnih zdrsov so reševalci ohranjali nenehen stik z vodjo planinske skupine. Akcija je bila osredotočena na varen prenos poškodovanih do koče, od koder bi bila možna nadaljnja evakuacija. Dogodek poudarja nepredvidljivost gorskih razmer v Grčiji, kjer so se reševalne službe v zadnjem obdobju soočale s številnimi izzivi, od naravnih nesreč do logistično zahtevnih reševanj v odročnih predelih.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo uradno obtožnico proti Nicolásu Maduru, ki so ga ameriški tožilci označili za nekdanjega predsednika Venezuele. Obtožnica, ki jo je obravnavalo sodišče v New Yorku, Madura in njegovo soprogo bremeni konspiracije za mamilarski terorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonite posesti težkega orožja in mitraljezov. Po poročanju ameriških medijev naj bi Madura v soboto prepeljali v New York, kjer bo po prihodu nameščen v zvezni zapor v Brooklynu. Tožilci trdijo, da je Maduro sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri organizaciji trgovine z drogami, kar je služilo kot sredstvo za destabilizacijo regije in financiranje njegovega režima. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave dejavnosti v južnem okrožju New Yorka. Primer predstavlja stopnjevanje diplomatskega in pravnega pritiska na venezuelsko politično vodstvo, ki ga Washington ne priznava več kot legitimno oblast.

Nicolása Madura so v ZDA obtožili zarote zaradi narkoterorizma in drugih zveznih kaznivih dejanj. Sojenje bo potekalo v New Yorku, kjer mu grozi dosmrtna ječa. Obtožnica ga bremeni vodenja mreže za trgovino z drogami, povezane s FARC, in uporabe kokaina kot orožja. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako obtožena na sodišču v južnem okrožju New York.

Pripadniki disidentske skupine nekdanje gverile FARC so v nedeljo streljali na mesto Suárez na jugozahodu Kolumbije, rojstni kraj podpredsednice Francie Márquez. Napad se je zgodil med športno aktivnostjo, a ni zahteval žrtev. Vojaki so napad odbili.

Kolumbijska državna tožilnica je začasno suspendirala generala Juana Miguela Huertasa in uradnika Wilmarja Mejía iz Nacionalne obveščevalne službe (DNI) zaradi preiskave o njunih domnevnih povezavah z odpadniškimi skupinami FARC.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil ameriško obveščevalno agencijo CIA, da je odgovorna za poročila, ki povezujejo dva visoka vladna uradnika z disidenti nekdanje gverilske skupine FARC. Petro ni navedel konkretnih dokazov za svoje trditve.

Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

V napadu s tovornjakom bombo na policijsko postajo v občini Suárez v nemirnem departmaju Cauca v jugozahodni Kolumbiji sta umrli najmanj dve osebi, ena pa je bila ranjena. Minister za obrambo Pedro Sánchez je za napad okrivil Estado Mayor Central (EMC), glavno disidentsko skupino FARC.

Kolumbijske oblasti so rešile 27 od 72 vojakov, ki so bili ugrabljeni na jugozahodu države. Desetine vojakov ostajajo ujetih.

Triintrideset kolumbijskih vojakov, ki so jih po navodilih uporniške skupine ugrabili vaščani, je bilo po treh dneh izpuščenih, je sporočil urad ombudsmana. Kolumbijsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili vojaki pridržani od ponedeljka v jugovzhodni provinci. Minister za obrambo Pedro Sanchez je povedal, da so vojake izpustili oboroženi civilisti na območju džungle v jugovzhodni Kolumbiji.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Kolumbijsko ustavno sodišče je sprejelo zahtevo za revizijo zakonitosti sporazuma med Kolumbijo in Venezuelo, ki naj bi spodbudil zakonito gospodarstvo na meji med državama. Anonimni tožnik trdi, da je sporazum o oblikovanju "posebne binacionalne gospodarske cone" v provinci Norte de Santander mednarodna pogodba, ki bi jo moral pred uveljavitvijo odobriti kolumbijski kongres.

Kolumbijska vlada je napovedala podvojitev varnostnih ukrepov za predsedniške kandidate in kongresnike pred volitvami leta 2026. Ta poteza je odgovor na umor senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. Minister za obrambo Pedro Sanchez je dejal, da so povečali število telesnih stražarjev, da bi zaščitili demokratični proces.

Kolumbijske oblasti so aretirale Luisa Hernanda Vera Fernándeza, znanega tudi kot 'Mono Luis', brata Ivana Mordisca, voditelja disidentske skupine FARC. Vera Fernández je osumljen vodenja dejavnosti trgovine z drogami. Aretacija je bila izvedena v ruralnem območju blizu Bogote.

Kolumbijska vlada je napovedala vojaško ofenzivo proti gverilskim skupinam, za katere sumijo, da so odgovorne za nedavne dvojne napade, v katerih je umrlo 19 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal začetek operacije proti frakcijam FARC.

V Nantesu in okolici se je nadaljevala serija homofobnih napadov, pri čemer so žrtve zvabljene na zmenke preko aplikacij v parkih, kjer so jih napadli. Policija je okrepila nočne patrulje in pozvala k previdnosti, še posebej v parku de la Crapaudine. Zadnji napad se je zgodil 20. avgusta, ko sta dva zamaskirana moška napadla moškega, ki je uporabil aplikacijo Grindr.

Kolumbijo sta pretresla dva napada z eksplozivom, usmerjena proti policijskemu helikopterju in letalski bazi. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 18 ljudi, več kot 60 je ranjenih. Kolumbijska vlada je za napada obtožila Estado Mayor Central (EMC), glavno disidentsko skupino FARC.

Število smrtnih žrtev napada s kamionom bombo v bližini letalske baze v Caliju se je povečalo na sedem, ranjenih pa je več kot 70. Predsednik Petro je potrdil aretacijo osumljencev tudi v Florenci, ter opozoril na ofenzivo EMC in mednarodnih mafij.

Kolumbijski senator Miguel Uribe Turbay je umrl po atentatu, ki se je zgodil pred nekaj meseci. Minister za obrambo Kolumbije, Pedro Sánchez, je potrdil smrt voditelja disidentov FARC, znanega kot Zarco Aldinever, v Venezueli. Aldinever je bil osumljen kot eden od glavnih organizatorjev atentata na senatorja Uribe Turbaya. Po besedah ministra Sáncheza naj bi bil Aldinever umorjen zaradi sporov med karteli in zaradi trgovine z mamili.

Na tisoče Kolumbijcev se je zbralo v državnem Kapitolu, da bi se poslovili od senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. V torek so odprli vrata Kapitola, da bi se ljudje lahko poklonili Uribeju.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.