Kolumbija podvojila varnost kandidatov pred volitvami 2026 po umoru senatorja

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.