Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Špansko politično prizorišče je zaznamovala razprava po božičnem nagovoru kralja Felipeja VI. Predsednik Ljudske stranke Alberto Núñez Feijóo je podprl kraljevo obrambo "sožitja med Španci", medtem ko so iz Podemosa kritizirali monarhov spomin na diktaturo. Neodvisni politiki so obtožili kralja "apologije nasilja". Socialistična stranka (PSOE) je pozdravila kraljevo pozivanje k sožitju in opozorila na nevarnost ekstremizmov.

Španski premier Pedro Sánchez je na božični večer na družbenih omrežjih objavil voščilo vsem Špancem, v katerem je namesto izraza "božič" uporabil izraz "prazniki". V videoposnetku, ki prikazuje različne načine praznovanja, Sánchez vsem Špancem želi vse najboljše za te dni, "ne glede na to, kako jih praznujejo" in "ne glede na to, kako čestitajo", pri čemer se nanaša na uradne jezike v Španiji. Tudi vodja Ljudske stranke, Alberto Núñez Feijóo, je objavil božično voščilo.

Predsednik države Palestine, Mahmud Abas, bo v sredo, 10. decembra, uradno obiskal Španijo. Srečal se bo s kraljem Felipejem VI. v palači Zarzuela in s predsednikom vlade Pedrom Sánchezom v La Moncloi. To je njegov drugi obisk v Španiji po uradnem priznanju Palestine kot države in prvi po dogovoru o prekinitvi ognja 10. oktobra. Namen srečanja je okrepiti špansko podporo Palestini.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I. je pred izidom svojih spominov posnel videoposnetek, v katerem poziva mlade Špance k podpori kralju Felipeju VI. pri njegovem »težkem delu« združevanja države in poudarja pomen prehoda v demokracijo. Videoposnetek je bil poslan njegovim bližnjim z namenom širjenja. Kraljeva hiša je sporočila, da o videoposnetku ni bila obveščena in da se jim ne zdi potreben ali primeren.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je kot prvi nemški voditelj obiskal Guernico, baskovsko mesto, ki ga je leta 1937 bombardiralo nemško letalstvo. Obiskal je spominsko slovesnost na pokopališču, kjer se mu je pridružil španski kralj Felipe VI., in se poklonil žrtvam nacistov.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je s soprogo Elke Büdenbender začel tridnevni državni obisk v Španiji. V kraljevi palači v Madridu sta ju sprejela kralj Felipe VI. in kraljica Letizia z vojaškimi častmi. Steinmeier bo obiskal tudi mesto Guernica, kot prvi nemški državni voditelj, in se spomnil nemške krivde.

V Madridu je v soboto potekalo zasebno kosilo v palači El Pardo, kjer je španska kraljeva družina obeležila 50. obletnico proglasitve Juana Carlosa za kralja. Dogodka se je udeležil tudi sam Juan Carlos I., ki se je vrnil iz Abu Dabija. To je bilo tudi prvo srečanje Juana Carlosa s kraljem Felipejem VI. in kraljico Letizio po pogrebu v Windsorju. Obletnica sovpada z obdobjem, ko javnomnenjska agencija CIS že desetletje ne izvaja anket o monarhiji.

Španski nadzornik trga vrednostnih papirjev je družbi X, ki jo vodi Elon Musk, naložil globo v višini 5 milijonov evrov. Razlog za kazen je neupoštevanje pravil o oglaševanju finančnih produktov, vključno s kriptovalutami. X ni zagotovil, da imajo podjetja, ki so se oglaševala na platformi, dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je zavezal povečati uvoz iz Španije in poglobiti trgovinsko sodelovanje z Madridom v Latinski Ameriki. To se je zgodilo v času naraščajočih napetosti z Evropo.

Španski kralj Felipe VI. bo naslednji mesec na povabilo predsednika Xi Jinpinga opravil državniški obisk na Kitajskem. To bo prvi obisk španskega monarha v skoraj dveh desetletjih. Obisk krepi diplomatske vezi med Španijo in Kitajsko.

Španska kraljeva hiša pripravlja slovesnosti ob 50. obletnici obnove monarhije, ki bo 22. novembra. Kralj Felipe VI. je povabil kralja Juana Carlosa I. na družinsko praznovanje, vendar ga je izključil iz uradnega dela dogodka, ki bo potekal v kongresu in kraljevi palači. Med uradnimi gosti bodo Felipe González, Miquel Roca in Miguel Herrero. Odločitev je bila sprejeta v času polemik ob prihajajoči objavi spominov kralja Juana Carlosa I., z naslovom 'Sprava'.

V Valenciji je potekal državni pogreb za 237 žrtev poplav DANA. Kralj Felipe VI. in kraljica Letizia sta se srečala s svojci žrtev. Med pogrebom so svojci z žalostjo in protesti izrazili nezadovoljstvo nad odzivom oblasti, pri čemer so nekateri zmerjali predsednika Generalitata, Carlosa Mazóna, z "morilcem" in "strahopetcem". Svojci so na trgu pred palačo Generalitat razgrnili 229 termalnih odej v spomin na žrtve. Vlada je spremenila program pogreba, da bi omogočila srečanje kraljevega para in premierja s predstavniki žrtev.

Nekdanji španski kralj Juan Carlos I. bo 5. novembra v Franciji izdal svoje spomine z naslovom 'Reconciliación', v katerih naj bi razkril podrobnosti o svojem življenju, vladavini, družini in izgnanstvu v Abu Dabiju. V intervjujih, ki so predhodnica izdaji knjige, je Juan Carlos že napovedal, da bo v spominih izrazil svoje mnenje o različnih temah, vključno z njegovim odnosom s sinom, kraljem Felipejem VI., in drugimi člani kraljeve družine. Poudaril je tudi pomen, da ima princesa Leonor samozavest in izpolnjuje svoje dolžnosti. Pričakuje se, da bodo spomini povzročili razburjenje in polemike.

Kralj Felipe VI. je na podelitvi nagrad Princese Asturije 2025 v Oviedu prepustil večji del pozornosti svoji hčerki, princesi Leonor. V čustvenem govoru, ki je zvenel kot slovo, je izrazil željo, da Leonor postopoma prevzame njegovo vlogo. Medtem so mediji poročali o tem, da kralj Felipe VI. in kraljica Letizia v Oviedu nista spala skupaj, kar je sprožilo ugibanja o njunem odnosu. Strokovnjaki so poudarili, da se je princesa Leonor v svojem govoru oprla na čustveno izražanje svojih staršev in sestre.

Kralj Felipe VI. je v Španiji podelil nagrade Princese Asturije za leto 2025. V govoru je poudaril vlogo hčerke, Princese Leonor, ki postopoma prevzema pomembne naloge. Medtem pa španski mediji poročajo o domnevnih napetostih v kraljevi družini. Zaposleni v palači Zarzuela naj bi bili priča čustvenim izbruhom Princese Leonor zaradi zahtevnosti kraljice Letizie.

Kralj Felipe VI. je na podelitvi nagrad Princese Asturije 2025 predal 'štafeto' svoji hčeri, princesi Leonor, ki je bila v središču pozornosti. Medtem pa so se pojavile govorice, da so zaposleni v Zarzueli slišali jok princese Leonor zaradi Letiziine strogosti v tednu pred podelitvijo nagrad.

Na Kongresu o španskem jeziku v Arequipi so se pojavile razlike med direktorjem Kraljeve španske akademije (RAE) in direktorjem Inštituta Cervantes. Po kritikah Luisa Garcíe Montera, direktorja Inštituta Cervantes, na račun direktorja RAE, Santiaga Muñoz Machada, so ameriške akademije jezika izrazile podporo Muñoz Machadu in se v uradni izjavi izognile omembi Inštituta Cervantes. Akademije so priznale Muñoz Machadovo intelektualno in kulturno vodstvo.

Španska kraljeva družina se sooča z izzivi, vključno z ločitvijo od Begoñe Gómez, žene Pedra Sánchez. Kralj Felipe VI. in kraljica Letizia sta po škandalih kralja Juana Carlosa in sojenja Iñakiju Urdangarinu prevzela vajeti, a se javno nista več družila z družino, da bi zaščitila svoj ugled. Medtem se v stranki ERC pojavljajo notranji spori, pri čemer naj bi Oriol Junqueras kritiziral vlado Aragonèsa. V Franciji pa mediji izražajo veliko zanimanje za princeso Leonor in njene prihajajoče ključne dogodke. Poleg tega se pojavljajo poročila, da kralj Felipe VI. ne živi več s kraljico Letizio in da Juan Carlos I. načrtuje vrnitev v Madrid. Nekdanji minister José Luis Ábalos je prijavil grafite na svojem domu v Valenciji, kjer ga obtožujejo korupcije.

Princ William in princesa Kate naj bi se s svojima najstarejšima otrokoma, princem Georgeom in princeso Charlotte, udeleževala tedenskega pub kviza v bližini ene od svojih kraljevih rezidenc pod imenom 'Team Wales'. Par naj bi obiskal pub v Windsorju.

Obisk španske kraljeve družine, vključno s kraljem Felipejem VI., kraljico Letizio in princeso Leonor, v Navarri je bil osredotočen na krepitev institucionalnih vezi, a je sprožil tudi polemike glede medijske podobe kraljice Letizie in njeno domnevno neprimerno vedenje. Kralj Felipe VI. naj bi se celo opravičil cerkvi. V Chinchilla de Montearagónu v Albaceteju pa je potekal tretji državni izziv v zgodovinski sabljanju, ki je privabil približno 60 udeležencev.

Bela hiša je štiri dni po srečanju kralja Felipeja VI. z Donaldom Trumpom v New Yorku, med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, objavila fotografijo njunega srečanja. Kralj Felipe VI. se je udeležil sprejema, ki ga je organiziral predsednik Združenih držav Amerike. Med govorom na zasedanju je Felipe VI. obsodil poboj civilistov v Gazi kot »pokol«.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob morebitnem priznanju Palestine izjavil, da to pomeni, da se "ubijanje Judov izplača". Med njegovim govorom v Generalni skupščini Združenih narodov so številni delegati zapustili dvorano, kar kaže na njegovo vse večjo osamljenost. Španska kraljeva hiša pa je zaradi groženj izraelskega lobija povečala varnostne ukrepe za kralja Felipeja VI., ki je v Združenih narodih spregovoril o vojni med Izraelom in Gazo ter poudaril pomen urejenih migracij.

Mahmoud Abbas je v Združenih narodih poudaril, da je Palestina že leta 1988 priznala Izrael. Prav tako je zavrnil Hamas in izjavil, da ne predstavlja palestinskega ljudstva. Medtem je Izrael zaradi zaprtja edinega prehoda na Zahodni breg, ki omogoča dostop v svet, deležen vse večje mednarodne kritike, nekateri ga celo obravnavajo kot izobčenca.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Izraelska vlada je napovedala, da bo z ultra desnico obravnavala aktiviste kot teroriste in ne bo dovolila vplutja humanitarne flote v Gazo ter predlaga dostavo pomoči v drugi državi. Zunanji minister je objavil dokument, ki analizira proteste in organizacije, ki izražajo solidarnost s Palestino v Italiji. Letalo Benjamina Netanjahuja je na poti v New York iz neznanih razlogov obletelo Francijo.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Španski kralj Felipe VI. je v govoru Združenim narodom ostro obsodil izraelsko ravnanje v Gazi in pozval k ustavitvi pokola. Donald Trump je obsodil prizadevanja zahodnih držav za priznanje Palestine, češ da to nagrajuje Hamas. Španija je napovedala, da bo poslala ladjo za pomoč flotili, ki pluje proti Gazi. Emmanuel Macron je uradno priznal državo Palestino in obsodil izraelsko vojaško operacijo v Gazi, kar je Arno Klarsfeld kritiziral kot pristransko.

V Franciji se prvi minister sooča s kritiko zaradi škandala Bétharram, medtem ko poskuša vlada doseči cilj 3 % letnega javnofinančnega primanjkljaja do leta 2029. V Španiji je Alberto Núñez Feijóo razkril pogovor s kraljem Felipejem VI. glede njegove odločitve, da se ne udeleži odprtja sodnega leta, pri čemer je kralj njegovo odločitev razumel.

Predsednica Vrhovnega sodišča Isabel Perelló je obsodila kritike premierja Sáncheza na račun sodnikov, označila jih je za neprimerne in opozorila, da so takšne diskvalifikacije nedopustne v pravni državi. Hkrati je kritizirala vpletanje sodstva v politične polemike. Vodja PP Alberto Núñez Feijóo je opravičil svojo odsotnost na otvoritvi sodnega leta, ki jo je vodil kralj Felipe VI., in dejal, da mu je žal, da ni bil tam. Izrazil je mnenje, da je generalni državni tožilec, ki je bil obtožen, naredil veliko napako, ko je imel govore pred Vrhovnim sodiščem.

Španska policija je aretirala več ljudi v različnih regijah, osumljenih povzročitve požarov. V Córdobi preiskujejo zaposlenega zaradi domnevne povzročitve gozdnega požara zaradi slabo vzdrževane električne napeljave. Na Costa del Sol so aretirali piromana, ki naj bi povzročil šest požarov, v O Pinu pa so prijeli moškega zaradi suma povzročitve štirih gozdnih požarov. V Llanesu so aretirali moškega zaradi poskusa požiga. V Zamori so se gasilci ob obisku kraljevega para obrnili stran od predsednika Kastilje in Leona, Alberta Mañueca, v znak protesta zaradi njegovega upravljanja s požari. V Franciji so pogasili velik požar v departmaju Aide, ki je zajel 17.000 hektarjev.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.

Poslanka CUP Laia Estrada je v katalonskem parlamentu raztrgala fotografijo kralja Filipa VI., kar je povzročilo razburjenje in obsodbe. Med razpravo o predlogu Ljudske stranke (PP) o šibkosti države v Kataloniji je Estrada obrnila fotografijo in jo nato raztrgala, z besedami, da 'Katalonci nimajo kralja'. Incident je bil deležen močnih kritik s strani PP in Vox, ki sta dejanje označila kot nespoštovanje do vodje države. Omenjeni dogodek je bil že predhodno omenjen v posodobitvah, vendar so novi članki dodali podrobnosti o odzivu in specifičnih okoliščinah dogodka, vključno z navedbo, da se je to zgodilo 'z odobritvijo mize parlamenta'.