Iranski predsednik Masud Pezeškian je v televizijskem nagovoru neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael za spodbujanje trenutnih nemirov in protestov v državi. Pezeškian trdi, da je cilj Washingtona in Tel Aviva sejanje razdora v iranski družbi, zato je državljane pozval, naj se distancirajo od tistih, ki jih je označil za teroriste in razbojnike. Po podatkih nevladnih organizacij je v protestih, ki so zajeli državo, življenje izgubilo že najmanj 203 ljudi, oblasti pa so za več kot 60 ur onemogočile dostop do spleta po vsej državi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael pozorno spremlja dogajanje in občuduje pogum iranskega ljudstva v boju proti tiranskemu režimu. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dodal, da Izrael podpira boj Irancev za svobodo in verjame, da si narod zasluži boljšo prihodnost. Izraelska stran je v tesnih stikih z ameriško diplomacijo, saj sta se o situaciji v Iranu, Gazi in Siriji po telefonu pogovarjala tudi Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio. Napetosti med državama se stopnjujejo tudi na vojaški ravni, saj je predsednik iranskega parlamenta zagrozil, da bodo ameriške sile in Izrael postale legitimne tarče, če bodo ZDA izvedle napad na Iransko islamsko republiko. Čeprav je Pezeškian v svojem nastopu sprva deloval kot reformist, ki se je pripravljen pogovarjati z ljudstvom o njihovih gospodarskih skrbeh, je njegov zadnji nastop pokazal zaostritev retorike, saj zaščito teokratskega reda postavlja pred reševanje socialnih stisk prebivalstva.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade izrazil odkrito podporo protivladnim protestom v Iranu in pohvalil pogum tamkajšnjih državljanov. Netanjahu je poudaril, da Izrael z občudovanjem spremlja prizadevanja iranskega ljudstva za svobodo, ter obsodil nasilje režima nad civilisti. Po besedah premierja bi padec sedanje teokratske oblasti v Teheranu odprl pot do ponovne vzpostavitve zanesljivega partnerstva, miru in blaginje med narodoma, ki sta v preteklosti že sodelovala. Ameriški veleposlanik v Izraelu Michael Huckabee je ob tem ocenil, da bi zamenjava režima v Iranu pomenila tudi konec groženj s strani militantnih skupin, kot so Hamas, Hezbolah in Hutiji, ki jih Teheran finančno in vojaško podpira. Huckabee meni, da bi sprememba oblasti v državi omogočila preporod starodavne iranske kulture in stabilizacijo celotne regije, saj bi se s tem prekinilo pokroviteljstvo nad terorističnimi organizacijami. Izraelski zunanji minister Gideon Saar se je pridružil pozivom k podpori demonstrantom in poudaril pripravljenost Izraela na sodelovanje z novo, demokratično iransko oblastjo. Izrael v trenutnih nemirih vidi priložnost za dolgoročno varnostno rešitev, saj iranski režim trenutno neposredno grozi z napadi na Izrael in ameriška oporišča v regiji, medtem ko se protesti v državi kljub represiji širijo.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je uradno izrazil podporo iranskemu narodu v njegovem boju za svobodo, medtem ko so se napetosti v regiji dodatno zaostrile zaradi obsežnih protivladnih demonstracij v Iranu. Sar je v video nagovoru poudaril, da si Iranci zaslužijo boljšo prihodnost, in jim zaželel uspeh pri rušenju trenutne oblasti. Izrael dogajanje v sosednji državi pozorno spremlja, saj so njihove obveščevalne službe v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Ameriški veleposlanik v Izraelu Michael Huckabee je ob tem izjavil, da bi strmoglavljenje iranskega režima pomenilo neposreden konec delovanja militantnih skupin, kot so Hamas v Gazi, Hezbolah v Libanonu in Huti v Jemnu. Po njegovih besedah je prav Iran ključni vir financiranja in logistične podpore tem skupinam, ki destabilizirajo Bližnji vzhod. Njegove izjave odražajo prepričanje, da so regionalni konflikti neločljivo povezani z vplivom Teherana. Iranske oblasti so se na stopnjevanje pritiska odzvale z opozorilom Združenim državam Amerike pred kakršnim koli vojaškim posredovanjem. Teheran trdi, da bo vsak napad sprožil silovit odgovor, ki bo usmerjen tako proti Izraelu kot proti ameriškim vojaškim oporiščem v regiji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da je vojska v polni pripravljenosti, saj poročila nakazujejo, da bi se nemiri v Iranu lahko prelevili v širši regionalni spopad.

Po objavi posnetka streljanja agenta ICE v Minneapolisu so izbruhnili protesti v Detroitu in Minneapolisu. Župan Minneapolisa je posnetek zavrnil, Bela hiša pa ga je ponovno objavila na družbenih omrežjih. Katie Miller je bila kritična do odgovora, ki ga je prejela od ChatGPT o streljanju. CNN je imel burno izmenjavo z nekdanjim uradnikom Trumpove administracije glede posnetka.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije leta 1991. Zunanji minister Izraela je pojasnil priznanje Somalilanda. Somalijski ministri so se na potezo Izraela odzvali z obsodbo in jo označili za izdajo.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Štirinajst držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Nemčijo in Francijo, je obsodilo odobritev 19 novih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Kanada je izjavila, da to krši mednarodno pravo.

Skupina štirinajstih držav, med njimi Francija in Velika Britanija, je obsodila odločitev Izraela o vzpostavitvi 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelski varnostni kabinet je konec tedna odobril to potezo.

Izraelski minister za obrambo Izrael Katz je izjavil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze, kar je sprožilo kritike in pozive k umiku izjave. Hkrati je 14 držav, med njimi Nemčija in Italija, obsodilo Izrael zaradi odobritve dodatnih 19 naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, pozivajoč k umiku te odločitve. Število izraelskih naselbin na tem palestinskem ozemlju se je povečalo na 69 v treh letih.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Izraelski kabinet je odobril načrt za 19 novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Ta poteza, ki jo je potrdil tudi skrajno desni finančni minister, naj bi onemogočila vzpostavitev suverene palestinske države in spreminja podobo Zahodnega brega. Arabska liga je obsodila izraelsko odločitev o novih naselbinah.

Izraelske sile so v vzhodnem Jeruzalemu porušile štirinadstropno stanovanjsko zgradbo in s tem razselile približno 100 Palestincev. Vojska nadaljuje s politiko uničevanja in razseljevanja, pri čemer je tarča bila zgradba Al-Wa'ad v soseski Wadi Qaddum, blizu Damaskuškega območja (Bab al-Amoud).

Izraelski kabinet je potrdil gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z dvema, ki sta bili evakuirani leta 2005. Finančni minister Bezalel Smotrich je izjavil, da je cilj poteze preprečiti ustanovitev palestinske države. S tem se bo število naselbin povečalo za 50 % pod trenutno vlado, skupno pa jih bo 210. V Gazi so bili ubiti trije ljudje, medtem ko je kardinal obhajal mašo v Gazi.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je pozval Jude v zahodnih državah, naj se preselijo v Izrael zaradi naraščajočega antisemitizma. Njegov poziv je sledil smrtonosnemu streljanju na judovski dogodek v Sydneyju, kjer je bilo ubitih 15 ljudi. Saar je poudaril, da imajo Judje pravico živeti varno povsod, vendar razumejo trenutne razmere in imajo zgodovinske izkušnje. Poudaril je, da so Judje danes preganjani po vsem svetu in pozval Jude iz Anglije, Francije, Avstralije, Kanade in Belgije, naj se vrnejo v Izrael. Izraelska zakonodaja omogoča vsakemu Judu na svetu, da se preseli v Izrael in pridobi državljanstvo.

V napadu brezpilotnega letalnika na tržnico v Darfurju v zahodnem Sudanu je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Območje je pod nadzorom paravojaških sil. V sosednji pokrajini Kordofan, kjer paravojaške Sile za hitro podporo (DTS) osredotočajo svoje operacije, so humanitarne organizacije umaknile svoje osebje iz mesta Kadugli.

Hamas je ostro kritiziral odločitev Izraela o odobritvi načrta za novo naselbino vzhodno od okupiranega Al-Qudsa, kar je označil za nevarno stopnjevanje naseljevanja in priključevanja. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je pozval Jude v zahodnih državah, naj se preselijo v Izrael zaradi domnevnega naraščajočega 'antisemitizma'.

Novi češki zunanji minister Petr Macinka se je po telefonu pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Gideonom Saarjem. Ministra sta se dogovorila za srečanja v prihodnjih tednih v Pragi in Jeruzalemu, kjer naj bi med drugim razpravljala o antisemitizmu.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja med proslavo judovskega praznika Hanuke. Dva moška sta odprla ogenj na množico, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da so avstralske oblasti pred tem prejele opozorila, vendar jih niso upoštevale, ter dogodek označil za antisemitski napad.

V množičnem streljanju na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Med žrtvami je tudi napadalec. Avstralski premier je obsodil teroristični napad, indijski premier Modi pa je izrazil podporo Indije v boju proti terorizmu. V streljanju sta bila ranjena tudi dva policista.

Posnetki iz Bondi Beacha v Sydneyju prikazujejo pogumnega mimoidočega, ki je strelcu odvzel puško. Ta junaško dejanje je morda rešilo življenja. Incident se je zgodil med judovskim praznikom, pri čemer je bilo ustreljenih 12 ljudi. Mimoidočega so pohvalili kot junaka, ko je obvladal strelca v primež.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja, v katerem je po poročanju nekaterih medijev umrlo najmanj 10 ljudi. Avstralska policija je aretirala dve osebi in pozvala javnost, naj se izogiba območju. Po poročilih naj bi naoruženi napadalci streljali na ljudi, ki so praznovali Hanuko.

Avstralska policija se je odzvala na poročila o streljanju na plaži Bondi v Sydneyju. Po poročilih o več strelih so aretirali dve osebi. Premier Anthony Albanese je dogodek označil za "šokanten in zaskrbljujoč". Policija poziva javnost, naj se izogiba območju plaže Bondi.

Rabina so v Melbournu domnevno verbalno napadli na tramvaju, kar je še en primer domnevnega antisemitskega napada. Podrobnosti o incidentu niso znane, vendar primer sproža zaskrbljenost glede naraščajočega antisemitizma.

V Guildford Westu v Sydneyju je nekdo streljal na stanovanjsko hišo, medtem ko so v njej spale tri osebe. Policija je prejela prijavo o streljanju okoli polnoči in pol in sprožila preiskavo.

Po javni kritiki izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o kontaktih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so ukrajinskega veleposlanika Jevgenija Kornijčuka poklicali na izraelsko Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so mu izrekli grajo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom in dejal, da je druga faza načrta za Gazo blizu. Poročilo razkriva, da se je Netanyahu konec novembra skrivaj sestal s Tonyjem Blairjem, da bi razpravljal o prihodnosti Gaze. Med obiskom Friedricha Merza v Izraelu sta se sestala in na tiskovni konferenci govorila o razmerah v Gazi in rešitvi dveh držav. Netanyahu meni, da trenutno ni možnosti za rešitev dveh držav, medtem ko aneksija Zahodnega brega še ni zaključena.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je med obiskom v Paragvaju opozoril, da je socialistični režim v Venezueli ključna točka za prisotnost Hezbolaha, Hamasa in Hutijev v Južni Ameriki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je s svojo delegacijo obiskal tamponsko cono v južni Siriji, ki je pod nadzorom izraelskih obrambnih sil. Kuvajt je obsojen vstop izraelskega premierja in vladnih uradnikov v južno Sirijo. Izrael in Rusija sta okrepila svojo prisotnost v Siriji.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Med protesti v Mehiki so se pojavili antisemitski grafiti, ki so bili očitno usmerjeni proti judovski predsednici države, Claudii Sheinbaum. Napisi, ki so jo označevali za 'judovsko vlačugo', so se pojavili na vratih zgradbe Vrhovnega sodišča, skupaj s prečrtano Davidovo zvezdo. Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je obsodil te antisemitske in seksistične izpade.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je v torek med uradnim obiskom v Estoniji odprl novo izraelsko veleposlaništvo v Tallinnu. Sa'ar je dejal, da sta Izrael in Estonija "državi demokracije in inovacij", ki se dopolnjujeta, in da bi morali veleposlaništvo v Tallinnu odpreti že zdavnaj.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v Jeruzalemu sestal s singapurskim zunanjim ministrom Vivianom Balakrishnanom. Balakrishnan se je srečal tudi z izraelskim kolegom Gideonom Sa'arjem. Poudarili so močne dvostranske vezi med državama.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je izjavil, da Izrael ne bo popuščal pri popolni razorožitvi Hamasa v skladu z mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamas je Izraelu vrnil posmrtne ostanke izraelsko-ameriškega vojaka Itaya Chena, ki je bil ubit 7. oktobra. Do sedaj je Hamas predal ostanke 21 umrlih talcev, sedem pa jih še pogrešajo.

Ameriški novinar Seymour Hersh hvali Donalda Trumpa za pritisk na izraelsko vlado glede dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev. Kljub temu Hersh meni, da se ubijanje v Gazi še ni končalo. Medtem je izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar izjavil, da Izrael ne bo popustil glede popolne razorožitve Hamasa v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za območje Gaze.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pritiska na Izrael, da dovoli tujim novinarjem vstop v Gazo. Medtem je Indija izrazila podporo ameriškemu načrtu za mir v Gazi, v upanju na trajno rešitev. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je o tem govoril z izraelskim diplomatom Gideonom Saarjem.

Premirje v Gazi je krhko. Od 10. oktobra 2025 je Izrael izvedel 194 kršitev, kar je poslabšalo humanitarne razmere. V izraelskih napadih so bili ubiti trije Palestinci, skupno pa je med premirjem umrlo že 239 Palestincev.

Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je izjavil, da Izrael ne bo sprejel prisotnosti turških oboroženih sil v Gazi, kar je del ameriškega načrta za trajno končanje vojne na palestinskem ozemlju. Hkrati pa administracija Donalda Trumpa podpira idejo o novi izraelski okupaciji 58% Gaze, kar bi lahko pripeljalo do preoblikovanja območja.

Hamas je obsodil nadaljnje izraelske kršitve premirja v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju. Izrael je dovolil egiptovskemu konvoju vstop v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov talcev, ki jih zadržuje Hamas. Marco Rubio je izjavil, da ZDA menijo, da izraelski napad na pripadnika Islamskega džihada v Gazi ni kršitev premirja. Hamas je ponovil, da Izrael ni dosegel svojih ciljev z vojno v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločal o tem, katere tuje sile bodo vstopile v Gazo. Izraelski zunanji minister pa je dejal, da bodo lahko oborožene sile poslale samo države, ki so "nepristranske" do Izraela. ZDA so sporočile, da izraelski napad na Gazo, ki naj bi bil usmerjen na člana palestinske skupine, ne krši premirja, ki ga podpirajo ZDA.

Izrael je vrnil dodatnih 15 trupel Palestincev v Gazo, s čimer se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 135. Hamas je obtožil Izrael, da je v izraelskem obstreljevanju v Gazi umrlo devet Palestincev, ki naj bi bili člani iste družine, in to označil za načrtovan pokol. Izraelska vojska je dejala, da je vozilo skušalo prečkati umikajočo se linijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.