Vrhovno sodišče je poudarilo, da čeprav imajo predsedniki in guvernerji ustavno pooblastilo za odločanje o zakonih, ne morejo neskončno zadrževati zakonodaje zgolj zato, ker imajo to pristojnost. Sodišče je navedlo, da ni mogoče določiti fiksnih rokov za guvernerje pri potrjevanju zakonov.

V Argentini je vladajoča stranka dosegla večinsko podporo za proračun v parlamentu s pomočjo guvernerjev. Opozicija pa si prizadeva za sejo, na kateri bi zbrala 129 glasov in uveljavila svoj predlog proračuna za leto 2026. Vlada ni uspela zavrniti opozicijskih predlogov, vendar si je pridobila čas za pogajanja z guvernerji.

Vrhovno sodišče Indije je zadržalo svojo odločitev o predsedniški zahtevi glede pristojnosti ustavnih sodišč za določanje časovnih okvirov za guvernerje in predsednika pri odobravanju zakonov, ki jih sprejmejo državne zakonodajne oblasti. Sodišče je pred zadržanjem odločitve zaslišalo argumente več kot deset dni.

Keniški senat je zavrnil trditve, ki krožijo v javnosti, da naj bi ustavni amandma iz leta 2025 podaljšal mandat predsednika, guvernerjev, poslancev in članov okrožnih skupščin. Senat je pozval državljane, naj ne poslušajo dezinformacij in poudaril, da predlog zakona o spremembi ustave iz leta 2025 želi okrepiti decentralizacijo, pojasniti vloge parlamenta in izboljšati izvajanje javnih storitev. Senat zbira mnenja javnosti o predlaganih ustavnih spremembah.

V Indiji je vrhovno sodišče izrazilo zaskrbljenost glede morebitne neaktivnosti guvernerjev pri potrjevanju zakonov, ki jih sprejmejo državne skupščine, in sprašuje, ali bi morala sodišča ostati tiho, če se ignorirajo ustavne dolžnosti. Hkrati je v ZDA potekala razprava o tem, ali bi moral kongres braniti deset zapovedi in omejiti moč sodstva, kot so si zamislili ustanovitelji.

Fidžijska komisija za človekove pravice in boj proti diskriminaciji (FHRADC) je Vrhovnemu sodišču izrazila resne pomisleke glede ustave iz leta 2013, ker naj ne bi v celoti odražala volje fidžijskega ljudstva. Odvetnik Jon Apted je izrazil mnenje, da so zahteve za spremembo ustave iz leta 2013 preveč toge in neskladne z demokratičnimi načeli, ter pozval k reformi postopka spreminjanja. Dva odvetnika sta pozvala Vrhovno sodišče, naj razglasi ustavo iz leta 2013 za neveljavno in ponovno vzpostavi ustavo iz leta 1997.

Argentinska vlada pod vodstvom Javierja Mileija je začela pogajanja z zavezanimi guvernerji o volilni strategiji. Glavni cilj vlade je pridobiti volilno podporo in v Senatu ločiti projekte, ki jih predlagajo guvernerji. Ta poteza predstavlja dvojni manever libertarne stranke, ki si prizadeva za krepitev svoje volilne moči in vpliva v kongresu.