Organizacija Human Rights Watch (HRW) je v najnovejšem poročilu opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, s čimer ogrožajo svobodo izražanja in mirnega zbiranja. Po navedbah nevladne organizacije trenutna laburistična vlada pod vodstvom Keira Starmerja ni odpravila restriktivne zakonodaje svojih konservativnih predhodnikov, temveč jo je s sprejetjem novih ukrepov še dodatno zaostrila. Poročilo poudarja, da kriminalizacija mirnih protestov spodkopava demokratično odgovornost in lahko dolgoročno poškoduje temelje demokracije v državi. Zakonodajne spremembe, zlasti zakon o policiji, kriminalu, sodstvu in sodiščih iz leta 2022 ter zakon o javnem redu iz leta 2023, policiji omogočajo izvajanje preventivnih aretacij in določanje strogih pogojev za protestnike. Kritiki opozarjajo, da se za nenasilne dejavnosti civilne neposlušnosti, ki so bile v preteklosti kaznovane zgolj z denarnimi kaznimi, zdaj vse pogosteje izrekajo zaporne kazni. Poleg tega je več kot 45 organizacij civilne družbe obsodilo nove dopolnitve zakona o kriminalu in policiji, ki policiji podeljujejo še širša pooblastila brez ustreznega parlamentarnega nadzora. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da Združeno kraljestvo s temi ukrepi morda krši svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic. Direktorica HRW za Združeno kraljestvo Yasmine Ahmed je situacijo opisala kot "opozorilni zvonec", saj vlada s svojimi ukrepi dejansko utišala dogajanje na ulicah. Poročilo prihaja v času, ko se država sooča z očitki o zlorabi protiteroristične zakonodaje za pregon aktivističnih skupin, kar dodatno zaostruje odnose med oblastjo in civilno družbo.

Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v svojem zadnjem poročilu opozorila, da so britanske oblasti v zadnjih letih močno omejile pravico do mirnih protestov. Po navedbah organizacije Združeno kraljestvo izvaja represivne ukrepe proti demonstrantom, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi države na področju človekovih pravic. Poročilo izpostavlja, da so se ukrepi proti aktivistom stopnjevali pod prejšnjo konservativno vlado, vendar sedanja laburistična administracija sporne zakonodaje še ni preklicala. HRW poudarja, da se v državi ustvarja okolje, v katerem se mirno izražanje nestrinjanja obravnava kot kaznivo dejanje. Razširitev pooblastil policije in uvedba strožjih omejitev za javna zbiranja po mnenju strokovnjakov spodkopavata temelje demokracije. Organizacija poziva britansko vlado k takojšnji reviziji zakonodaje, ki bi zagotovila svobodo zbiranja v skladu s svetovnimi standardi. Kritike so usmerjene predvsem v sistematično uporabo represivnih sredstev, ki naj bi utišala aktivizem in omejila javni diskurz o ključnih družbenih vprašanjih. Kljub spremembi oblasti v Londonu se zdi, da se trend omejevanja državljanskih svoboščin nadaljuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Iranske varnostne sile so v začetku januarja 2026 s silo odgovorile na vsesplošne proteste, ki so se po državi razširili zaradi gospodarskega zloma in padca vrednosti nacionalne valute. Po poročilih nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch je bilo med 31. decembrom 2025 in 3. januarjem 2026 ubitih najmanj 28 ljudi, vključno z otroki, v 13 mestih po državi. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo (IRGC) in policijo (FARAJA), so proti demonstrantom uporabile strelno orožje, gumijaste naboje, vodne topove in solzivec. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi visokih cen hrane in inflacije, so hitro prerasle v odkrito politično nasprotovanje vladajočemu režimu. Protestniki v večjih mestih, kot so Teheran, Tabriz in Isfahan, vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivajo k padcu diktature. Trgovci v mestnih bazarjih so v znak protesta zaprli svoje prodajalne, medtem ko so se na ulicah vrstili napadi na simbole režima, vključno z zažiganjem policijskih motornih koles in uradov guvernerjev. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni nemiri najbolj resna grožnja islamski republiki v zadnjih letih, saj se režim spopada s popolno izgubo zaupanja javnosti. Kljub napovedim pravosodnih organov o strožjem pregonu in uporabi brutalnih metod za zadušitev upora, se protesti po državi nadaljujejo. Mednarodna skupnost, vključno z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pozorno spremlja dogajanje, opozicija pa se vse bolj združuje okoli izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija.

Iranske oblasti so se na protivladne proteste, ki po državi potekajo že trinajst dni, odzvale s silovitim in smrtonosnim zatiranjem, v katerem je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 45 ljudi. Organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch poročata o nezakoniti uporabi sile in strelnega orožja s strani varnostnih sil, vključno z islamsko revolucijsko gardo, kar je privedlo do več sto ranjenih in več kot 2.000 poljubnih aretacij. Protesti, ki so se pričeli 28. decembra 2025, so se iz prvotnega nezadovoljstva zaradi gospodarske krize hitro sprevrgli v širši upor proti državnemu vrhu. Nasilje se je stopnjevalo tudi v okolici Teherana, kjer je bil po poročanju iranskih medijev ubit policist, kar še dodatno zaostruje napetosti med režimom in protestniki. Mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo, da število žrtev vztrajno narašča, saj varnostne sile brez zadržkov streljajo na množice. Kljub represiji se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranske teokratske ureditve v zadnjih mesecih. Dogajanje je neposredno povezano z dolgotrajno finančno nestabilnostjo in drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute rial, kar je prebivalstvo pahnilo v hudo revščino. Trenutni val nasilja sledi vzorcu iz preteklih let, ko je režim za ohranitev oblasti uporabil vsa razpoložljiva sredstva, vključno z informacijsko blokado in sistemskim kršenjem človekovih pravic. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere, medtem ko nevladne organizacije pozivajo k takojšnji ustavitvi prelivanja krvi in izpustitvi vseh neupravičeno zaprtih oseb.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Organizacija Human Rights Watch je obtožila Izrael, da ovira obnovo v Libanonu. Hkrati so novi spopadi omajali dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kljub prvotnemu soglasju o nekaterih točkah mirovnega načrta.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je obsodila Izrael zaradi ponavljajočih se napadov na opremo, povezano z obnovo, in civilne objekte v južnem Libanonu skozi celotno leto 2025, kar po mnenju organizacije predstavlja vojne zločine. HRW poudarja, da ni dokazov, da bi bile ciljane lokacije uporabljene v vojaške namene, in opozarja, da napadi kršijo mednarodno pravo.

Hebrejski viri poročajo, da so izraelski vojaki na Zahodnem bregu streljali na izraelskega naseljenca. Podrobnosti o incidentu zaenkrat niso znane.

Hongkonško sodišče je nekdanjega medijskega mogula Jimmyja Laija, znanega kritika Pekinga, spoznalo za krivega v odmevnem sojenju, ki temelji na zakonu o nacionalni varnosti. Lai se je iz otroškega delavca prelevil v milijarderja in uporabil svoje bogastvo za promocijo demokracije, kar ga je pripeljalo v konflikt z oblastmi v Pekingu.

Nekateri člani ameriškega kongresa so bili kritizirani zaradi domnevnega zanikanja genocida, ki naj bi ga Izrael izvajal v Gazi. Kljub obtožbam organizacij, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, ter resoluciji kongresnice Rashide Tlaib, večina zakonodajalcev še naprej podpira Izrael z milijardami dolarjev v obliki orožja. Kritiki trdijo, da je to zanikanje potrebno za nadaljevanje financiranja izraelske vojske, čeprav naj bi ta izvajala genocid.

Po smrtonosnem požaru v visokem poslopju v Hongkongu se pojavljajo neprijetna vprašanja o odgovornosti in morebitnih varnostnih pomanjkljivostih ter korupciji, ki bi lahko prispevale k tragediji. Javnost izraža jezo in žalovanje ob izgubi življenj.

Rusija je prepovedala delovanje organizacije Human Rights Watch, s čimer je dejansko onemogočila njeno delovanje v državi. Prepoved je posledica kritičnega odnosa organizacije do ruske vlade.

Rusija je prepovedala delovanje organizacije Human Rights Watch, ki je večkrat kritizirala rusko agresijo v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da pričakuje informacije od ZDA glede dogovorjenih točk mirovnega načrta za Ukrajino, pred prihodom ameriške delegacije v Moskvo naslednji teden. Ameriški predsednik Donald Trump je odstopil od časovnice, ki je predvidevala dogovor o Ukrajini do zahvalnega dne, kljub želji, da bi se predstavil kot mirovnik.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je sporočil, da so rešili vseh 24 šolark, ki so bile prejšnji teden ugrabljene v Kebbiju na severozahodu Nigerije.

Egipčani so v ponedeljek začeli drugo fazo parlamentarnih volitev leta 2025, ki zajema 13 guvernatoratov in več kot 1300 kandidatov. Volitve bodo potekale do torka. Oblasti so razveljavile rezultate prvega kroga v približno dveh ducatih volilnih enot zaradi domnevnih kršitev. Dvostopenjske volitve potekajo v času, ko se država sooča s težkim gospodarskim položajem kljub vladnim prizadevanjem za izvedbo obsežnih reform in varčevalnih ukrepov.

Fadwa Barghouti, žena zaprtega palestinskega politika Marwana Barghoutija, opozarja na predlog zakona v izraelskem parlamentu, ki bi uvedel smrtno kazen za palestinske zapornike. Hkrati Human Rights Watch (HRW) poroča, da izraelske deportacije deset tisoč Palestincev s področja Jenina, Tulkarema in Nour Shams predstavljajo vojni zločin in zločin proti človečnosti. HRW poudarja, da se izseljenim družinam mesece po operaciji 'Železni zid' ni dovolilo vrniti na svoje domove, pri čemer je bilo uničenih na stotine hiš.

Izraelska vojska je razširila tako imenovano »rumeno cono« v vzhodnem delu Gaze in s tem ujela več deset palestinskih družin. Izraelski napadi so bili usmerjeni tudi na južni del Gaze, v izraelskih racijah na Zahodnem bregu pa sta bila ubita dva palestinska najstnika.

Mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta ostro obsodili poslabšanje državljanskih svoboščin in pravne države v Tuniziji. Opozorili sta na porast aretacij in pregonov aktivistov ter kritikov vlade, kar po njunem mnenju predstavlja napad na temeljne pravice in svoboščine.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je objavila poročilo, ki opisuje, kako so bili venezuelski migranti, ki so jih ZDA poslale v strogo varovani zapor Cecot v Salvadorju, podvrženi mučenju, spolnemu nasilju in drugim zlorabam. Migrante so v zaporu zadrževali štiri mesece. V poročilu je omenjen prenos 252 Venezuelcev v zapor Cecot marca in v začetku aprila.

Po spornih volitvah v Kamerunu 12. oktobra 2025 so oblasti odgovorile z množičnimi aretacijami protestnikov in uporabo smrtonosne sile, poroča Human Rights Watch. Ustavni svet je 27. oktobra razglasil zmago aktualnega predsednika Paula Biye z 53,66 odstotka glasov. Notranji minister Paul Atanga Nji je sporočil, da je bilo aretiranih 800 ljudi in ubitih 16 med spopadi z varnostnimi silami.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

V Združenih državah Amerike se milijoni ljudi soočajo z višjimi stroški zdravstvenega zavarovanja, saj so se cene za tipične načrte zvišale tudi do 30 % v zveznih državah, kjer trge upravlja zvezna vlada. Iztek subvencij iz zakona American Rescue Plan Act, ki so znižale stroške zavarovanja med pandemijo COVID-19, bo prizadel predvsem gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki. Kongres ni uspel podaljšati teh subvencij, kar ogroža dostopnost zdravstvenega zavarovanja za mnoge.

Predsednik Donald Trump je razkril dogovor s farmacevtskima podjetjema Eli Lilly in Novo Nordisk, da bi pocenil popularna zdravila za zdravljenje debelosti, kot sta Zepbound in Wegovy. V zameno za olajšave je Trump napovedal dogovore za znižanje cen nekaterih popularnih zdravil za hujšanje.

Turška vlada je umaknila predlog zakona, ki bi kriminaliziral pripadnike LGBT+ skupnosti, iz svežnja sodnih reform, ki naj bi bil kmalu predložen parlamentu. Odločitev je bila sprejeta po odzivih civilnih organizacij in zagovornikov človekovih pravic. Predlog je predvideval spremembe v kazenskem zakoniku in zaporne kazni za vedenje, ki naj bi bilo "v nasprotju z biološkim spolom".

Združene države Amerike pritiskajo na Varnostni svet ZN, da odpravi sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaiju in visokim uradnikom, vključno z ministrom za notranje zadeve, pred njegovim obiskom v Beli hiši prihodnji teden.

Tanzanijska opozicija je obtožila policijo, da je po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali protesti, skrivaj odstranjevala trupla stotin protestnikov, ubitih med zatrtjem demonstracij. Predsednica Samia Suluhu Hassan je kljub opozorilom o stotinah žrtvah zanikala obseg nasilja in bila slovesno zaprisegla.

V Iranu so ženske po več letih znova dobile dovoljenje za obisk nogometne tekme na stadionu Imam Reza v Mašhadu. Gre za simbolično zmago, saj so ženskam pred tremi leti nasilno preprečili vstop na stadion. Human Rights Watch je poročal, da so marca 2022 desetinam žensk preprečili ogled kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Iranom in Libanonom. Predsednik Fife, Infantino, je to potezo pozdravil.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Savdska Arabija je usmrtila Abdullaha al-Derazija, za katerega skupine za človekove pravice trdijo, da je bil aretiran kot mladoletnik zaradi udeležbe na protivladnih protestih leta 2011. Organizacije za človekove pravice in strokovnjaki ZN so poročali, da je bil al-Derazi protestnik in da se je protestom pridružil kot mladoletnik.

Po svetu potekajo množični protesti, ki odražajo nezadovoljstvo z delovanjem političnih sistemov in naraščajočo zaskrbljenost mladih generacij glede korupcije, podnebnih sprememb in ekonomske neenakosti. V Združenih državah Amerike so potekali protesti proti politični agendi Donalda Trumpa. Medtem so strokovnjaki Združenih narodov pozvali Nemčijo, naj preneha s kriminalizacijo in zatiranjem aktivizma, ki izraža solidarnost s Palestino, saj menijo, da to spodkopava temeljne demokratične svoboščine.

Palestinska vlada je predstavila obsežen petletni načrt za obnovo Gaze, ki ga ocenjujejo na 67 milijard dolarjev (57,4 milijard evrov). Premier Mohammad Mustafa je Združenim narodom in diplomatskim predstavnikom predstavil načrt, ki naj bi ga vodili Palestinci s podporo mednarodne skupnosti. Kljub temu se palestinska oblast sooča z izzivi, vključno z nasprotovanjem izraelskega premierja Netanjahuja ustanovitvi palestinske države. Palestinski premier upa, da bodo v 12 mesecih v celoti operativni v Gazi.

Strokovnjaki ZN so izrazili zaskrbljenost nad ravnanjem nemške policije s propalestinskimi demonstracijami. V Khayelitshi so prebivalci obtožili policijo, da je zažgala svoje oklepno vozilo med protestom. Četrti moški je bil obsojen zaradi nasilnih izgredov pred hotelom za begunce v Eppinu. V Broadviewu v Illinoisu je bilo aretiranih 15 protestnikov pred imigracijskim centrom ICE.

V Venezueli je v rudarski nesreči v zvezni državi Bolivar umrlo 14 ljudi. V Kambodži je Inštitut za razvoj poklicnih spretnosti podelil 690 štipendij za sedem različnih poklicev mladim iz revnih in ranljivih družin, poleg tega pa jim zagotovil tudi finančno podporo. V Kambodži se je uradno začela prodaja delnic podjetja Picasso City Garden Development. V provinci Battambang je bil aretiran moški zaradi posedovanja več kot 1000 gramov metamfetamina. V Mjanmaru pa obstaja zaskrbljenost, da se bo v letu 2025 zaradi dejanj nekaterih skupin mladih poslabšal ugled ljudstva Shan na Tajskem.

Evropska komisija je ugotovila, da so Gucci, Chloé in Loewe omejevale neodvisne distributerje pri svobodnem določanju cen svojih izdelkov, kar je povzročilo višje cene za potrošnike. Podjetja so bila kaznovana z globo v skupni višini 157 milijonov evrov zaradi omejevanja popustov in določanja fiksnih prodajnih cen.

Organizacija Human Rights Watch je pozvala Italijo, naj prekliče sporazum z Libijo o sodelovanju pri nadzoru meja, ki po mnenju organizacije škoduje migrantom. Hkrati so v Libiji v zadnjih dveh tednih našli trupla 61 migrantov. Poleg tega so bili iz Južne Afrike v Libijo izvoženi vsaj štirje helikopterji Gazelle, kar naj bi kršilo embargo na orožje.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

Organizacija Human Rights Watch poziva Microsoft, naj prekine poslovne dejavnosti, ki prispevajo k resnim kršitvam pravic v Izraelu in Palestini. Hkrati so v Londonu potekali protesti, povezani s pro-palestinskimi shodi, kjer je župan Sadiq Khan izjavil, da slogan 'Od reke do morja' ni nujno antisemitski. Njegova politična tekmica Susan Hall je izrazila zaskrbljenost, da so shodi povzročili strah med londonskimi Judi.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o izpustitvi talcev v Gazi, kar bi lahko pripeljalo do konca vojne. Na Kubi so potekali protesti proti vojni v Gazi, medtem ko so v Izraelu praznovali novico o dogovoru. Indonezija je izraelski ekipi prepovedala nastop na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Jakarti.

Obama se je odzval na dogovor med Izraelom in Hamasom, pri čemer pa je izpustil ključno ime. Bela hiša je sporočila, da želijo ZDA s svojimi enotami podpreti spoštovanje prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom. Izraelska vlada je odobrila dogovor o Gazi, kar nakazuje na hiter razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je zavrnila sprejem donacij od Aziza Ansarija in drugih komikov, ki so nastopili na komičnem festivalu v Riadu v Savdski Arabiji. HRW je pozvala komike, naj izkoristijo svojo platformo in pozovejo k izpustitvi savdskih aktivistov, saj meni, da je še čas za to.

V Dušanbeju se je odvijalo srečanje med azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta poudarila uspešen razvoj odnosov na vseh področjih, zlasti v gospodarski izmenjavi, ki kaže dobro dinamiko rasti. Putin je izrazil upanje, da se bodo odnosi med državama nadaljevali v duhu zavezništva. Posebej je izpostavil visoko raven humanitarnih odnosov med Rusijo in Azerbajdžanom.

Ob obletnici napadov 7. oktobra v Izraelu so potekali propalestinski protesti, nekateri so bili kritični zaradi domnevnega posmehovanja žrtvam napadov na Jom Kipur. V več evropskih mestih so potekali množični shodi v podporo Palestincem in poskusu dostave pomoči Gazi. V Beogradu so protestniki zahtevali zaustavitev izvoza orožja v Izrael, v Amsterdamu pa so se protestnikom pridružile judovske skupine, ki so izrazile solidarnost.

V Chicagu so se pojavili posnetki, ki prikazujejo uporabo ekstremne sile s strani ICE, vključno s solzivcem in gumijevkami. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je na zahtevo DHS uvedla 12-dnevno prepoved letenja z droni nad velikim območjem Chicaga, kar spominja na poskus omejevanja poročanja medijev. Med poročanjem o raciji ICE je Nicolle Wallace na MSNBC nenamerno izrekla kletvico.

Festival komedije v Rijadu, ki bo kmalu potekal v Savdski Arabiji, je sprožil val kritik med ameriškimi komiki, med njimi Marcom Maronom in Shanom Gillisom, ki so izpostavili povezave savdskih uradnikov z napadi 11. septembra. Human Rights Watch je pozval sodelujoče umetnike, kot so Bill Burr, Kevin Hart in Pete Davidson, da se sestanejo in razpravljajo o kršitvah človekovih pravic v Savdski Arabiji. Festival je prejel močne kritike zaradi vloge Savdske Arabije v napadih 9/11 in splošnega stanja človekovih pravic v državi.

Članki obravnavajo različne teme, od tržnih ciklov in vpliva umetne inteligence (UI) na finančne trge do pozivov k odprtokodni infrastrukturi v kritičnih sektorjih in uporabe UI za boj proti goljufijam. Razprava sega od analize tržne evforije in možnosti tržnega zloma do poudarjanja pomena tehnološke avtonomije Evrope in uporabe UI za izboljšanje varnosti in preprečevanje finančnih prevar. Poleg tega se obravnava vprašanje uvedbe generativne UI v podjetjih in izzivi, povezani z oceno računalniških metod v farmacevtski industriji.