Ameriški finančni minister Scott Bessent je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters napovedal, da bi Združene države Amerike lahko že prihodnji teden odpravile dodatne gospodarske sankcije proti Venezueli. Namen tega ukrepa je predvsem sprostitev prodaje nafte in stabilizacija razmer v tej južnoameriški državi. Bessent je poudaril, da si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva za hitro oživitev venezuelskega gospodarstva, kar vključuje tudi uporabo zamrznjenih sredstev. Poleg sprostitve trgovanja z energenti načrtuje finančno ministrstvo ponovno vključitev mednarodnih finančnih institucij v reševanje venezuelske krize. Minister se bo v kratkem sestal z vodilnima predstavnikoma Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, s katerima bo razpravljal o njunem ponovnem sodelovanju z Caracasom. Ključni del pogovorov bo usoda približno petih milijard dolarjev vrednih posebnih pravic črpanja, ki so trenutno zamrznjene pri denarnem skladu. Napovedane spremembe politike kažejo na pragmatičen pristop nove ameriške administracije, ki želi prek energetske diplomacije in finančne podpore spodbuditi gospodarsko obnovo Venezuele. Sprostitev sredstev in omilitev sankcij bi lahko bistveno spremenila dinamiko na svetovnih naftnih trgih, hkrati pa omogočila nujno potrebna vlaganja v razpadajočo venezuelsko infrastrukturo. Odločitev o dejanski odpravi omejitev bo predvidoma znana v naslednjih dneh po opravljenih mednarodnih posvetovanjih.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Združeno kraljestvo bo uporabilo sredstva iz Nacionalnega sklada, ki je bil ustanovljen pred skoraj 100 leti, za odplačilo 607,4 milijona funtov javnega dolga. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za upravljanje dolga, predvideva preklic državne obveznice z zapadlostjo v letu 2027, s čimer se bo država izognila prihodnjim obrestnim plačilom. Sklad je leta 1927 ustanovil anonimni donator z vizijo, da bi narasla sredstva sčasoma v celoti pokrila britanski javni dolg, vendar so sedanji dolgovi države kljub tej potezi še vedno na kritično visokih ravneh. Ekonomski analitiki hkrati opozarjajo na tveganje dolžniških pasti, v katerih se poleg Združenega kraljestva nahajajo tudi Združene države Amerike in države evroobmočja. Stagnacija gospodarstev v kombinaciji z visokimi javnimi dolgovi ustvarja nevaren krog, kjer naraščajoče obrestne mere še povečujejo tveganja za financiranje držav. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila britanska kriza leta 1976, ko je moral posredovati Mednarodni denarni sklad, kažejo na nujnost zmanjšanja javne porabe, preden trgi prisilijo države v drastične reze. V tem kontekstu je guverner bolgarske centralne banke Dimitar Radev poudaril, da bo vstop Bolgarije v evroobmočje povečal disciplinski pritisk za izboljšanje konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Čeprav ima Bolgarija razmeroma nizek javni dolg, so trendi javnih financ v zadnjih petih letih neugodni. Radev opozarja, da mora javna poraba ostati okoli 40 % bruto domačega proizvoda, če se želi država izogniti zviševanju davkov ali dodatnemu zadolževanju. Težave pri uravnavanju proračunov ostajajo ključni izziv za stabilnost evropskega finančnega prostora.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Svetovno gospodarstvo se je v letu 2026 znašlo na prelomnici, saj se po obdobju visoke inflacije in geopolitičnih napetosti obeti izboljšujejo, vendar ostajajo krhki. Kljub temu da so osrednje banke začele zniževati obrestne mere, kar prinaša olajšanje po dolgotrajnem inflacijskem šoku, stroški izposojanja denarja ostajajo bistveno višji kot v obdobju pred pandemijo. Gospodarska rast se na svetovni ravni upočasnjuje, k čemur prispevajo trgovinski spori, visoka zadolženost držav in negotovost glede trajnosti rasti, ki jo poganja umetna inteligenca. Posebno zahtevne so razmere v državah v razvoju, kjer je stabilizacija, pogosto dosežena s pomočjo programov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), razkrila svoje omejitve. Pakistan se na primer spopada s potrebo po vsaj šestodstotni gospodarski rasti za zagotavljanje delovnih mest milijonom novih iskalcev zaposlitve, medtem ko nizka rast povečuje tveganje za družbeno nestabilnost. Globalno gledano so se tveganja iz preteklega leta, kot so trgovinske vojne Donalda Trumpa in konflikti v Ukrajini ter na Bližnjem vzhodu, v letu 2025 izkazala za obvladljiva, vendar v letu 2026 ostajajo ključni dejavnik tveganja, ki bi lahko ponovno zavrl gospodarsko dejavnost.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja predsednika Nacionalne komisije za vrednostne papirje in borzo (NKCPFR) razrešil Ruslana Magomedova, ki je to funkcijo opravljal od februarja 2021. Odlok o razrešitvi je bil na uradni spletni strani predsednika objavljen 31. decembra, vendar uradni razlogi za to kadrovsko odločitev v dokumentu niso bili navedeni. Magomedov, ki je pred nastopom funkcije deloval kot zunanji svetovalec vodje urada predsednika Andrija Jermaka, je veljal za tesnega zaveznika predsednikovega ožjega kroga. Po poročanju nekaterih medijev in navedbah poslanca Jaroslava Železnjaka se razrešitev povezuje s pritiski mednarodnih finančnih institucij in notranjepolitičnimi trenji. Že poleti so se pojavile informacije, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) nezadovoljen z delom komisije, zlasti glede odzivanja na sheme za zaobhajanje deviznih omejitev, ki jih je uvedla ukrajinska centralna banka. Odločitev sovpada tudi s širšimi protikorupcijskimi preiskavami v državi, ki vplivajo na politične položaje oseb, povezanih z uradom predsednika.

Ekonomisti in finančni analitiki so kritizirali gansko vlado zaradi vztrajnega zavračanja reform na področju davčnih izjem in netransparentnega vodenja državnih programov, kar je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) privedlo do znatnih finančnih izgub. Profesor Patrick Asuming z Univerze v Gani je poudaril, da so podatki o izgubi v višini 214 milijonov dolarjev v okviru programa Zlato za rezerve (G4R) verodostojni, saj izvirajo iz vladnih poročil, ki jih je MDS le povzel. Asuming je ob tem pozval državne institucije, naj ne spodkopavajo ugotovitev sklada, temveč sprejmejo odgovornost za nastalo situacijo. Analitik Sitsofe Mensah je dodatno izpostavil, da ganska fiskalna kriza ni posledica le trenutnih odločitev, temveč desetletje dolgega ignoriranja opozoril MDS glede sistema davčnih odpustkov. Ti naj bi predstavljali glavni vir odtekanja državnih prihodkov, vendar zaporedne vlade kljub rednim letnim poročilom MDS niso izvedle potrebnih reform. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje ogroža dolgoročno stabilnost države in povečuje odvisnost od mednarodne pomoči, medtem ko se dolg države nezadržno povečuje.

Indija se ob prelomu leta 2026 pripravlja na pomemben gospodarski mejnik, saj naj bi po napovedih po velikosti bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in zasedla četrto mesto na svetu. Po poročilih različnih finančnih institucij in svetovalne družbe EY se pričakuje, da se bo rast indijskega BDP v finančnem letu 2026 pospešila na 7,4 odstotka. Reserve Bank of India (RBI) je svojo napoved prav tako popravila navzgor, in sicer s prvotnih 6,8 na 7,3 odstotka, kar potrjuje močno dinamiko rasti indijskega trga. Dolgoročne projekcije družbe EY kažejo še bolj ambiciozno sliko, saj naj bi indijski BDP do leta 2047 oziroma 2048 dosegel 26 bilijonov ameriških dolarjev. S tem bi dohodek na prebivalca presegel 15.000 dolarjev, kar bi državo uvrstilo med razvita gospodarstva. Kljub preteklim nihanjem v državni porabi, ki so vplivala na kratkoročne upočasnitve, trenutni kazalniki kažejo na stabilno in hitro ekspanzijo, ki jo poganjajo strukturne reforme in povečana gospodarska aktivnost v New Delhiju in drugih ključnih središčih.

Indijska vlada je uradno sporočila, da je država po obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) prehitela Japonsko in tako postala četrto največje gospodarstvo na svetu. Po ocenah New Delhija indijski BDP trenutno znaša 4.180 milijard ameriških dolarjev, kar naj bi zadoščalo za prevzem četrtega mesta na svetovni lestvici. Indijske oblasti so ob tem poudarile, da je njihov naslednji cilj na gospodarskem področju prehitevanje Nemčije, kar naj bi se po njihovih napovedih zgodilo v prihodnjih nekaj letih. Kljub optimističnim izjavam indijskega političnega vrha pa Mednarodni denarni sklad (MDS) ostaja previdnejši v svojih ocenah. Institucija uradno še ni potrdila te spremembe na svetovnem trgu in napoveduje, da bo Indija Japonsko dejansko prehitela šele v prihodnjem letu. Razhajanja med uradnimi podatki New Delhija in napovedmi mednarodnih institucij kažejo na indijsko ambicijo po hitri uveljavitvi statusa globalne gospodarske velesile, medtem ko svetovni analitiki čakajo na konsolidirane podatke za potrditev teh trditev.

Indijsko gospodarstvo hitro raste že več let, v zadnjem desetletju pa se je skoraj podvojilo. Glede na napovedi naj bi do leta 2030 postalo tretje največje gospodarstvo na svetu s potencialno vrednostjo 7,3 bilijona ameriških dolarjev.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je razkril, da je Banka Gane (BoG) utrpela 214 milijonov dolarjev izgube zaradi programa Zlato za rezerve (G4R), ki ga je izvajala prek Ganske komisije za zlato (GoldBod). IMF predlaga trimesečno podaljšanje programa ECF v Gani, da bi omogočili izvedbo reform. Banka Gane medtem zatrjuje, da je IMF pohvalil makroekonomske dosežke Gane in da so trditve o izgubi zlata špekulativne.

Pakistanski finančni minister je izjavil, da je država dosegla prelomno točko in se usmerja v gospodarsko rast, ki jo bo poganjal izvoz. Narodna skupščina Toga je sprejela revidirani zakon o financah za fiskalno leto 2025. IMF je ocenil, da je uspešnost Gane na splošno zadovoljiva, čeprav se sooča s tveganji za gospodarstvo, in dodal, da je država na dobri poti, da do konca leta doseže primarni presežek v višini 1,5 % BDP.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je dosegel dogovor z Egiptom o peti in šesti reviziji v okviru programa Extended Fund Facility, kar bi lahko sprostilo približno 2,5 milijarde dolarjev. Dogovor je bil dosežen po obisku misije IMF v Kairu decembra. Sprejetje revizij sledi zastoju programa, ki ga je povzročila potreba po zmanjšanju vloge vlade v gospodarstvu in pospešitvi prodaje premoženja.

Srbska vlada se je v pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom (MMF) zavezala k nadaljnji rasti cen električne energije za gospodinjstva v prihodnjem letu. Prav tako so se dogovorili o nujni rešitvi vprašanja Naftne industrije Srbije (NIS).

Pakistan se sooča s težavami zaradi gospodarske odvisnosti od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kar vodi v višje davke in zmanjšanje števila delovnih mest. IMF pričakuje, da se bo davčno-BDP razmerje v Pakistanu naslednjih pet let ustavilo. Medtem IMF nadaljuje pogovore z El Salvadorjem o njegovem projektu Bitcoin in prodaji vladne e-denarnice Chivo. Gambija se sooča z visokimi dolžniškimi obveznostmi, ki ogrožajo razvojne izdatke in gospodarsko stabilnost.

Ministrstvo za statistiko in izvajanje programov Indije je sporočilo, da bo februarja prihodnje leto objavilo novo serijo makroekonomskih podatkov s spremenjenim osnovnim letom za maloprodajno inflacijo in nacionalne račune, maja pa za industrijsko proizvodnjo. Ministrstvo je sklicalo posvetovalno delavnico pred objavo.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je odobril 206 milijonov dolarjev nujne finančne pomoči za Šrilanko v okviru instrumenta za hitro financiranje (RFI). Sredstva so namenjena za reševanje nujnih potreb, ki so nastale zaradi uničujočega ciklona Ditwah, in za ohranjanje makroekonomske stabilnosti države. Ciklon je povzročil veliko škodo in zahteval več kot 640 življenj, prizadetih pa je bilo več kot 10 odstotkov prebivalstva.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sisteme M109A7, HIMARS, rakete TOW in Javelin. Vrednost posla presega 350 milijard tajvanskih dolarjev. Tajvanska vlada je izrazila hvaležnost, medtem pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali bo ta obsežen obrambni proračun zagotovil nacionalno varnost.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Minister za finance Siniša Mali je sporočil, da je izvršni odbor direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (MMF) v Washingtonu sprejel odločitev o uspešnem zaključku druge revizije aranžmaja s Srbijo. Mali je poudaril, da je to potrditev, da je Srbija na pravi poti.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, ki se sooča s finančnimi težavami. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija. Belgija je izrazila zadržke glede uporabe teh sredstev zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti in možne vojaške ustrahovalnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da mora Evropa prevzeti odgovornost za lastno varnost in zmanjšati zunanjo odvisnost. Izpostavila je, da se mora Evropa postati bolj samozavestna na področju varnosti, da se bo lahko odzvala na nevaren globalni okolje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in 34 drugih držav so uradno potrdili načrte za ustanovitev organa, ki bo izplačeval odškodnine za škodo, povzročeno v Ukrajini zaradi ruske invazije.

Glede na anketo Reutersa naj bi pakistanska centralna banka obdržala obrestne mere pri 11 odstotkih. Analitiki pričakujejo, da bodo se znižanja obrestnih mer premaknila v pozno leto 2026, saj je Mednarodni denarni sklad opozoril, da inflacijska tveganja ostajajo, in da mora politika ostati »ustrezno omejevalna«. Večina anketiranih pričakuje, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih gibala med 6 in 8 odstotki, preden se bo proti koncu fiskalnega leta 2026 spet dvignila.

Uprava za posredno obdavčitev Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je do danes zbrala 11,6 milijarde KM posrednih davkov, s čimer je že presegla skupni znesek prihodkov, zbranih v celotnem letu 2024. To je bilo poudarjeno na srečanju misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) z direktorjem UIO Zoranom Tegeltijo v Banjaluki.

Ameriška centralna banka (FOMC) je ob močnih notranjih razhajanjih znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 3,50-3,75 %. Pričakujejo, da bodo nadaljnje prilagoditve odvisne od gospodarskih razmer, trga dela in inflacije. Medtem je Mednarodni denarni sklad (IMF) izboljšal napovedi gospodarske rasti Kitajske za leti 2025 in 2026, vendar opozarja na neravnovesja zaradi šibkega domačega povpraševanja in deflacijskih pritiskov. Goldman Sachs ocenjuje, da je juan podcenjen za 25 %.

Grški premier Mitsotakis je izrazil ponos ob izvolitvi finančnega ministra Kyriakosa Pierrakakisa za predsednika Eurogroup. Pierrakakis je poudaril, da so stare delitve v Evropi izginile. Izvolitev grškega finančnega ministra bi bila pred desetimi leti, ko je bila država v globoki krizi, nepredstavljiva.

Mednarodni denarni sklad (IMF) poziva Kitajsko, naj odpravi gospodarska neravnovesja in pospeši prehod odvisnosti od izvoza. Vodja IMF, Kristalina Georgieva, je poudarila, da je Kitajska prevelika, da bi se zanašala samo na izvoz za rast, in pozvala k večji podpori domači potrošnji. Kitajski globalni izvoz se povečuje, medtem ko se po uvedbi carin s strani Donalda Trumpa izvoz v ZDA zmanjšuje.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved gospodarske rasti Kitajske za leto 2025 na 5 %, kar je 0,2 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Revizija navzgor odraža prepričanje IMF o odpornosti kitajskega gospodarstva kljub trgovinskim trenjem. Za leto 2026 IMF napoveduje rast 4,5-odstotno rast.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Pakistanu odobril dodatnih 1,2 milijarde dolarjev pomoči, od tega 1 milijardo dolarjev v okviru glavnega posojilnega programa in 200 milijonov dolarjev za podnebne pobude. Premier Shehbaz Sharif je izjavil, da je najnovejša finančna pomoč dokaz gospodarske samozadostnosti.

Nizozemska bo Ukrajini zagotovila dodatnih 700 milijonov evrov vojaške pomoči do leta 2026. To je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je novico objavil na svojem Telegram kanalu. Sredstva so namenjena krepitvi obrambnih zmogljivosti Ukrajine.