Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Ukrep najbolj ogroža ključne gospodarske partnerice Teherana, vključno s Kitajsko, Irakom, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Namen te poteze je stopnjevanje gospodarskega pritiska na iranski režim in izolacija države na svetovnih trgih, medtem ko se Washington odziva na notranjepolitično dogajanje v Iranu. Seznam držav, ki bi jih te dajatve lahko močno prizadele, vključuje tudi nekatere evropske gospodarske velesile, predvsem Nemčijo. Nemško gospodarstvo, ki je že tako v fazi stagnacije, bi se ob morebitni polni uveljavitvi carin spopadalo z dodatnimi stroški pri izvozu na ameriški trg. Trumpova administracija s tem uresničuje svojo politiko recipročnih carin, ki jo je napovedala za obdobje 2025–2026. Zanimivo je, da so se nekateri največji ameriški trgovinski partnerji, kot so Kanada, Mehika in Rusija, za zdaj izognili novim carinskim dajatvam v okviru te specifične politike. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za selektiven pristop, s katerim želi Bela hiša kaznovati države, ki neposredno podpirajo iransko gospodarstvo, hkrati pa ohraniti stabilnost na drugih ključnih trgovinskih frontah.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so se po poročanju mednarodnih organizacij sprevrgli v najhujše množično pobijanje v sodobni zgodovini države. Po navedbah medija Iran International naj bi število žrtev preseglo 12.000, medtem ko režim z uporabo popolne blokade spleta in komunikacijskih kanalov poskuša prikriti dejanski obseg nasilja. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti mirnim demonstrantom ter množične aretacije, ki so ohromile državo. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil zgroženost nad naraščajočim nasiljem in pozval teokratsko oblast k takojšnji prekinitvi pobijanja demonstrantov. Kljub uradnim poskusom utišanja medijev in ustrahovanja novinarjev informacije o razsežnostih zatiranja počasi prihajajo v javnost prek nevladnih organizacij, kot je Iran Human Rights (IHR). Te organizacije potrjujejo visoko število smrtnih žrtev, čeprav se njihove ocene o natančnem številu ubitih razlikujejo glede na dostopnost podatkov na terenu. Mednarodna skupnost stopnjuje pritisk na Teheran, saj protesti kljub represiji ne izgubljajo zagona. Protestniki še naprej izražajo nezadovoljstvo z aktualno oblastjo, medtem ko se varnostne razmere v državi zaostrujejo. Razkritja o številu žrtev so sprožila nove valove ogorčenja v tujini, kjer se vrstijo pozivi k neodvisnim preiskavam in uvedbi dodatnih sankcij proti odgovornim za sistemsko kršenje človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, ter jih pozval k nadaljevanju prizadevanj za strmoglavljenje trenutnih oblasti. Trump je hkrati odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se v državi ne preneha nasilno zatiranje protestov in ubijanje civilistov. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi se ameriška administracija vse bolj nagibala k možnosti vojaškega posredovanja proti Iranu. Vzporedno z zaostreno retoriko so se pojavila poročila o vzpostavitvi stikov na visoki ravni med Washingtonom in iransko opozicijo v izgnanstvu. Rez Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je potrdil, da komunicira s Trumpovo administracijo glede poteka protestov v Iranu. To predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj gre za prvo uradno potrjeno sodelovanje z opozicijskimi voditelji v tujini, medtem ko se režim v Teheranu sooča z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Washington razmišlja o dodatnih sankcijah ali celo neposrednih vojaških napadih na strateške cilje. Trumpova administracija naj bi v zadnjih dneh že izvedla prve pogovore z zavezniki o morebitni koordinaciji logistične pomoči za protestnike. Iran je na te poteze odgovoril z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države privedlo do popolne destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnim zatiranjem protirežimskih protestov po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij povzpelo na več kot 2500. Iranske oblasti so z namenom ponovne vzpostavitve nadzora na ulicah stopnjevale represijo in organizirale množična provladna zborovanja, medtem ko so se nekatere komunikacijske poti s tujino po več dneh zapore znova delno odprle. Različni viri sicer navajajo različne podatke o žrtvah, pri čemer skupine za človekove pravice opozarjajo na najmanj 648 potrjenih smrti, radikalnejše ocene aktivistov pa presegajo številko 2500, kar predstavlja najbolj smrtonosne nemire v državi v zadnjih desetletjih. Teheran je za spodbujanje nemirov neposredno obtožil Združene države Amerike in jih obtožil širjenja hujskaštva. Val protestov, ki so prerasli v resen izziv za teokratsko oblast, se nadaljuje kljub ostrim povračilnim ukrepom varnostnih sil. Aktivisti poročajo, da država uporablja sistematično nasilje za utišanje opozicije, kar vključuje tako fizične napade na ulicah kot tudi aretacije in omejevanje dostopa do informacij. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so razmere v Iranu dosegle kritično točko. Stopnjevanje nasilja in visoko število žrtev sta povzročila diplomatske napetosti med Iranom in zahodnimi državami, ki so obsodile uporabo sile proti civilistom. Iranske oblasti kljub temu vztrajajo pri trdi liniji in trdijo, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve države.

Iranska državna televizija je od začetka protestov decembra lani predvajala najmanj 97 videoposnetkov domnevnih priznanj, ki so jih po navedbah aktivistov oblasti pridobile s prisilo in mučenjem. Posnetki, ki jih spremlja dramatična glasba, prikazujejo vklenjene osumljence z zamegljenimi obrazi, ki priznavajo napade na varnostne sile in uničevanje lastnine. Iranske oblasti te posnetke uporabljajo kot dokaz za trditve o tujem vmešavanju, predvsem s strani Združenih držav Amerike in Izraela, ki naj bi načrtovala proteste za destabilizacijo države. Skupine za človekove pravice, vključno z ameriško organizacijo Human Rights Activists News Agency (HRANA), opozarjajo, da gre za uveljavljeno metodo teokratskega režima, s katero skušajo zatreti opozicijo. Številni pridržani v posnetkih izražajo kesanje, kar pa aktivisti označujejo za rezultat sistematičnih kršitev človekovih pravic v iranskih zaporih. Glede na poročila naj bi bili protestniki pogosto podvrženi fizičnemu in psihičnemu nasilju, preden so privolili v snemanje. Naraščajoča pogostost tovrstnih objav odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se prvotni gospodarski protesti sprevrgli v splošen upor proti režimu. Ker so državni mediji edini uradni vir informacij v državi, teokracija prek njih ohranja nadzor nad narativo o dogajanju. Mednarodna skupnost kljub temu opozarja na nevzdržne razmere in uporabo represivnih metod za utišanje ljudstva.

Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Indiji izjavil, da je iranski teokratski režim dejansko končan, saj po njegovem mnenju nobena oblast, ki se za ohranitev moči poslužuje tolikšnega nasilja, ne more dolgoročno preživeti. Merz je napovedal, da vodstvo v Teheranu preživlja svoje zadnje tedne, medtem ko se v državi nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights je bilo ubitih več kot 600 ljudi, več kot 10.000 pa jih je bilo aretiranih. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja nad mirnimi protestniki. Iranski uradniki so prvič posredno potrdili izjemno visoko število žrtev, saj navedbe nekaterih predstavnikov oblasti kažejo, da bi število mrtvih, vključno s pripadniki varnostnih sil, lahko doseglo že 2.000. Protivladni protesti, ki so izbruhnili 28. decembra 2025, se kljub trditvam Teherana o nadzoru nad situacijo še naprej širijo po prestolnici in drugih delih države. Zaradi zaostrenih razmer so Združene države Amerike izdale opozorilo za svoje državljane, Francija pa je začela umik nenujnega diplomatskega osebja iz države. Napetosti ostajajo na najvišji ravni od leta 2022, mednarodna skupnost pa stopnjuje pritisk na islamsko republiko zaradi kršitev človekovih pravic in nesrazmerne uporabe sile proti lastnemu prebivalstvu.

Iranske oblasti so v torek ponovno omogočile opravljanje mednarodnih telefonskih klicev prek mobilnih omrežij, potem ko so bile komunikacijske poti v državi zaradi množičnih protivladnih protestov močno okrnjene. Kljub sprostitvi te omejitve pa dostop do svetovnega spleta in storitev pošiljanja kratkih sporočil ostajata blokirana. Namen delne sprostitve je po navedbah tujih tiskovnih agencij omogočiti določene oblike komunikacije, medtem ko režim še naprej izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Ukrepi za omejitev komunikacij so sledili obsežnemu zatiranju demonstracij, ki so zajele državo. Oblasti so sprva prekinile vse zunanje komunikacijske poti, da bi preprečile usklajevanje protestnikov in širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino. Trenutno stanje kaže na to, da se varnostne sile spopadajo z organiziranimi upori v večjih mestih, kjer protestniki zahtevajo politične spremembe. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj popolna informacijska blokada otežuje preverjanje števila žrtev in aretiranih. Restrikcije spletnega dostopa v Iranu niso nov pojav, vendar so tokratni ukrepi po mnenju analitikov med najstrožjimi v zadnjih letih, kar kaže na resnost grožnje, ki jo protesti predstavljajo za vladajočo teokracijo.

V več iranskih mestih so se v ponedeljek zvrstili prorežimski shodi, medtem ko protivladni protesti zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer neprekinjeno trajajo že šestnajsti dan. Državne oblasti so organizirale demonstracije v podporo teokratski ureditvi v trenutku, ko se država spopada z eno najresnejših preizkušenj svoje legitimnosti v zadnjih letih. Protivladni protestniki opozarjajo predvsem na visoko inflacijo, brezposelnost in vsesplošno pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski poslanec je v torek izdal opozorilo, da se bo vlada spopadla s še obsežnejšimi nemiri, če ne bo nemudoma naslovila pritožb prebivalstva. Po navedbah organizacij za človekove pravice je režim na val nezadovoljstva odgovoril s silovitim zatiranjem, ki je zahtevalo več sto življenj, tisoče ljudi pa so organi pregona zaprli. Kljub represiji se protesti nadaljujejo, kar nakazuje na globoko zakoreninjeno nezadovoljstvo s politiko verskih voditeljev. Analitiki ocenjujejo, da so prorežimski shodi poskus zamejitve vpliva opozicije in prikazovanja enotnosti naroda, vendar poročila s terena kažejo na oster razkol v družbi. Gospodarska kriza, ki jo še stopnjujejo mednarodni pritiski, je privedla do točke, kjer zgolj simbolični shodi podpore morda ne bodo več zadoščali za ohranitev stabilnosti države brez korenitih reform.

Policija v novozelandski prestolnici Wellington je pridržala dve osebi med protestom pred iranskim veleposlaništvom. Skupina približno 40 protestnikov se je zbrala, da bi izrazila solidarnost z nenehnimi protivladnimi demonstracijami v Iranu in pozvala k odstranitvi tamkajšnjega režima. Protestniki so z vzklikanjem gesel opozarjali na razmere v teokratski republiki, kjer se oblasti že dlje časa spopadajo z obsežnim nezadovoljstvom ljudstva. Dogodek v Novi Zelandiji je del širšega vala mednarodnih protestov, ki so se razširili po svetu v podporo iranskim civilistom. Lokalni organi pregona so posredovali, ko so demonstracije prerasle v dejanja, ki so zahtevala policijsko obravnavo, vendar podrobnejših informacij o identiteti pridržanih oseb niso podali. Wellington ostaja eno od prizorišč, kjer tuji državljani in domačini redno opozarjajo na kršitve človekovih pravic v Iranu. Incident odraža stopnjevanje napetosti med iransko diasporo in uradnimi diplomatskimi predstavništvi Irana v tujini. Medtem ko se v Iranu vrstijo aretacije in nasilno zatiranje shodov, se pritiski na iranske oblasti prek tovrstnih mednarodnih akcij krepijo, kar povzroča dodatne diplomatske trenja med Wellingtonom in Teheranom.

Policija v Los Angelesu je aretirala 48-letnega Calora Madanescha, ki je v nedeljo z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal v množico protestnikov v soseski Westwood. Incident se je zgodil med demonstracijami proti iranskemu režimu v okolici zvezne stavbe na bulvarju Wilshire, kjer se nahaja ena največjih iranskih skupnosti zunaj domovine. Po navedbah prič in videoposnetkov so se morali protestniki panično umikati drvečemu vozilu, nato pa so nekateri poskušali voznika napasti, preden so posredovali organi pregona. Osumljenec je bil sprva pridržan zaradi suma napada s smrtonosnim orožjem, vendar so ga kasneje ovadili zaradi nevarne vožnje. Madanescht je na tovornjaku nosil napise, ki so kazali na njegovo nasprotovanje protestnikom, med drugim z napisi proti nekdanjemu šahu. Kljub resnosti incidenta so poročali le o lažjih poškodbah dveh oseb. Preiskavo je prevzela tudi skupna protiteroristična enota FBI, ki ugotavlja, ali je šlo za namerno dejanje ali odziv na blokado poti. Osumljenec je bil po plačilu varščine v višini 0 dolarjev izpuščen na prostost, kar je v javnosti sprožilo dodatne polemike. Protestniki, ki se po vsem svetu zbirajo v solidarnosti z iranskimi disidenti, opozarjajo na naraščajoče nasilje in grožnje, s katerimi se soočajo pri izražanju svojega mnenja. Policija v Los Angelesu nadaljuje z zbiranjem dokazov o motivih za incident.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v ponedeljek uradno prepovedala vstop vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom Islamske republike Iran v prostore te institucije. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odgovor na nasilno in smrtonosno zatiranje protivladnih protestov, ki jih izvaja režim v Teheranu. Metsola je poudarila, da ob trenutnih dogodkih v Iranu normalno poslovanje z uradnimi predstavniki te države ni več mogoče. Ukrep je namenjen predvsem delegitimizaciji iranske vlade na mednarodnem prizorišču in izkazovanju podpore državljanom Irana, ki se borijo za svoje pravice in svobodo. Prepoved vstopa velja za vse prostore parlamenta v Bruslju in Strasbourgu. Po navedbah vodilnih poslancev evropske institucije solidarnost z ljudstvom Irana zahteva konkretna dejanja, ne le besednih obsodb nasilja, ki ga izvaja tamkajšnji režim. Napetosti med Evropsko unijo in Iranom so se v zadnjih tednih močno zaostrile zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic in brutalnem obračunavanju z demonstranti. Evropski parlament s to potezo stopnjuje pritisk na Teheran, hkrati pa opozarja na nesprejemljivost napadov na civiliste, ki zahtevajo politične in družbene spremembe. Razmere v državi ostajajo nestabilne, mednarodna skupnost pa vse pozorneje spremlja odzive iranskih oblasti.

V nemški prestolnici Berlin se je v torek zvečer zgodil varnostni incident, ko sta moška, stara 28 in 33 let, vdrla na območje iranskega diplomatskega predstavništva. Po podatkih lokalne policije sta osumljenca okoli 22.45 preplezala ograjo veleposlaništva, medtem ko so njuni pajdaši odvračali pozornost varnostnih služb. Napadalca sta s droga snela iransko državno zastavo in jo skušala nadomestiti z zastavo iz obdobja pred islamsko revolucijo, vendar jima namera ni v celoti uspela, nakar sta s prizorišča pobegnila. Nemški preiskovalni organi so potrdili, da je bil eden izmed napadalcev med begom čez ograjo poškodovan. Incident se je zgodil v času razširjenih protivladnih protestov v Iranu, ki so se začeli konec decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize. Podobni dogodki so bili zabeleženi tudi v Helsinkih na Finskem, medtem ko se v Erevanu vrstijo shodi v podporo iranskim protestnikom. Iranske oblasti so za organizacijo nemirov in napadov na diplomatska predstavništva obtožile Izrael in Združene države Amerike, udeležence protestov pa označile za teroriste. Zaradi zaostrenih razmer in tveganja za nove incidente je rusko veleposlaništvo v Teheranu svoje državljane pozvalo k povečani previdnosti in izogibanju območjem, kjer potekajo demonstracije.

Število potrjenih smrtnih žrtev med protivladnimi protesti v Iranu se je povzpelo na 2571, je sporočila nevladna organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike. Do porasta števila žrtev prihaja sredi dolgotrajnih nemirov, ki so zajeli državo in sprožili ostre odzive varnostnih sil. Organizacija HRANA, ki podrobno spremlja stanje človekovih pravic v islamski republiki, opozarja na stopnjevanje nasilja. Združene države Amerike so se na zaostrene razmere odzvale s pozivom svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo državo. Washington ocenjuje, da se varnostna situacija v regiji hitro slabša, kar povečuje tveganje za tuje državljane. Iranske oblasti uradnih podatkov o skupnem številu žrtev niso podale, vendar poročila s terena nakazujejo na obsežne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje protestnikov. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih. Stopnjevanje nasilja in visoko število smrtnih žrtev krepita pritiske na mednarodne institucije za uvedbo dodatnih sankcij proti teheranskemu režimu. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo tudi na številne aretacije in omejevanje dostopa do komunikacijskih kanalov.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo ekipo za nacionalno varnost v Washingtonu obravnaval več možnosti za odziv na nasilno zatiranje protestov v Iranu. Administracija se spopada z vprašanjem, kako podpreti iransko protestno gibanje, medtem ko število žrtev med demonstranti narašča. Trump je iranskemu režimu javno zagrozil s povračilnimi ukrepi, če bodo oblasti začele z usmrtitvami zaprtih protestnikov, pri čemer so na mizi tako zračni napadi na vojaške cilje kot dodatne gospodarske sankcije. Med obravnavanimi možnostmi so poleg neposrednih vojaških posredovanj tudi kibernetski napadi na infrastrukturo islamske republike in nadaljnja osamitev Teherana na mednarodnem prizorišču. Predsednik je napovedal, da bodo Združene države Amerike Iran »zadela tam, kjer najbolj boli«, kar nakazuje na ciljanje ključnih gospodarskih panog ali neposredno podporo logistiki protestnikov, vključno z zagotavljanjem satelitskega interneta. Kljub zaostrovanju retorike diplomatske pobude trenutno niso v ospredju, kar povečuje tveganje za neposreden spopad. Trumpova strategija »maksimalnega pritiska« se je v preteklosti že izkazala v primeru Venezuele, zdaj pa jo administracija stopnjuje še proti Iranu. Medtem ko Washington poudarja humanitarno skrb za iransko ljudstvo, mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice vojaškega stopnjevanja v regiji.

Analitiki ameriškega projekta CTP so v torkovem poročilu ocenili, da se intenzivnost protivladnih protestov v Iranu po večdnevnem nasilnem zatiranju s strani varnostnih sil zmanjšuje. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da je dejanski obseg demonstracij težko natančno določiti, saj iranske oblasti še naprej izvajajo strogo blokado spletnih povezav po vsej državi. Režim ajatol se je na največje proteste v zadnjih letih odzval s kombinacijo popolne prekinitve komunikacij in neposredne fizične represije nad udeleženci. Medtem ko se razmere v samem Iranu spreminjajo, se po evropskih mestih vrstijo zborovanja iranskih emigrantov in študentov. Skupnost iranskih študentov tržaške univerze je za prihajajočo soboto napovedala miren shod na Borznem trgu v Trstu, ki bo potekal med 11. in 13. uro. Organizatorji želijo z dogodkom ozaveščati mednarodno javnost o drastičnem kršenju človekovih pravic v njihovi domovini ter počastiti žrtve državnega nasilja. Udeleženci shoda v Italiji načrtujejo tihe trenutke zbranosti in govore v več jezikih, s katerimi bodo opozorili na omejevanje pravic žensk, mladih in političnih zapornikov. Ob tem so izrazili podporo Rezi Pahlaviju, sinu zadnjega iranskega šaha, ki ga del opozicije vidi kot simbolno figuro za morebitni prehod države v demokratično in laično ureditev.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je opozoril Iran, da bo sprejel ostre ukrepe, če bodo oblasti začele usmrčevati protestnike. Opozorilo je sledilo poročilom, da je bilo v protestih ubitih že več kot 2571 ljudi. Protestnikom je obljubil prihod pomoči in izrazil cilj posredovanja, da bi zmagali.

Iranske oblasti so po poročanju časnika Wall Street Journal začele sistematično iskati uporabnike satelitskega sistema Starlink ter jim zasegati terminale. Poleg fizičnih zasegov naprav varnostne sile aktivno izvajajo tudi motenje signalov, da bi preprečile dostop do nenadzorovanega svetovnega spleta. Ukrepi so usmerjeni proti posameznikom, ki poskušajo zaobiti strogo državno cenzuro in komunikacijske blokade. Operacija poteka v času povečanih prizadevanj Teherana za popoln nadzor nad pretokom informacij v državi. Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX pod vodstvom Elona Muska, je postal ključno orodje za opozicijske aktiviste in prebivalce, ki želijo dostopati do neodvisnih novic in varnih komunikacijskih kanalov. Zasegi opreme kažejo na odločenost režima, da nevtralizira tehnološke rešitve, ki spodkopavajo njegovo informacijsko prevlado. Tehnične motnje signala se izvajajo na širšem območju, kar povzroča težave pri povezovanju tudi tistim uporabnikom, katerih oprema še ni bila odkrita. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najobsežnejših napadov na alternativno internetno infrastrukturo v Iranu do zdaj. Iranska vlada uradno uporabe sistema Starlink ne dovoljuje in jo označuje za kršitev nacionalne suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000. Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V ameriškem velemestu Los Angeles je v nedeljo prišlo do incidenta, ko je voznik najetega tovornega vozila zapeljal v skupino ljudi, ki so se zbrali v podporo protestom v Iranu. Dogodek je povzročil paniko med prisotnimi, ki so izražali nasprotovanje iranskemu režimu. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z mrežo KNBC, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki so voznika odstranile iz vozila. Prva poročila s prizorišča nakazujejo, da je bilo v naletu več oseb poškodovanih, vendar natančno število in stopnja poškodb še nista uradno potrjena. Očividci so posneli trenutke, ko je vozilo znamke U-Haul zapeljalo med protestnike, kar je povzročilo kaos na ulicah Los Angelesa. Policija je takoj po dogodku zavarovala območje in pričela s preiskavo okoliščin incidenta. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in številnih shodov po vsem svetu, s katerimi ljudje izkazujejo solidarnost z ljudskimi gibanji v Iranu. Preiskovalci trenutno ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje, uperjeno proti demonstrantom, ali za nesrečo. Voznik je trenutno v pridržanju, medtem ko reševalne službe oskrbujejo poškodovane.

Nemški zunanjepolitični strokovnjaki iz različnih političnih taborov so v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu pozvali kanclerja Olafa Scholza in Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu. Politiki zahtevajo zamrznitev premoženja iranskih oblasti, zaostritev gospodarskih sankcij ter uradno uvrstitev iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Pozivi prihajajo v času, ko iranske varnostne sile stopnjujejo uporabo sile proti civilnim demonstrantom, ki zahtevajo večje človekove pravice in konec represije. Nemški poslanci poudarjajo, da dosedanji ukrepi niso zadostovali za ustavitev državnega nasilja, zato je nujna usklajena evropska strategija, ki bi izolirala ključne akterje režima. Kritika je usmerjena tudi proti Friedrichu Merzu, vodji opozicije, od katerega se pričakuje jasnejša drža v parlamentarnih razpravah o iranski politiki. Razprava v Nemčiji odraža širšo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede vprašanja, kako učinkovito podpreti civilno družbo v Iranu, ne da bi pri tem popolnoma prekinili diplomatske kanale.

V predmestju Los Angelesa je v nedeljo, 11. januarja 2025, najeto tovorno vozilo zapeljalo v množico ljudi, ki so se zbrali v znak podpore protestnikom v Iranu. Incident se je zgodil v soseski Westwood, kjer se je na shodu proti iranskemu režimu zbralo več sto ljudi. Po poročanju lokalnih medijev so na prizorišču zavladale panične razmere, vendar trenutno še ni znano natančno število morebitnih žrtev ali poškodovanih. Policija in preiskovalci še ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo. Voznik vozila je po trčenju zapeljal v skupino demonstrantov, kar je povzročilo takojšen preplah med prisotnimi. Oblasti za zdaj še niso podale uradnih informacij o motivu ali identiteti voznika, prav tako ni potrjeno, ali je bila v incidentu uporabljena kakšna oblika orožja razen samega vozila. Dogodek v Kaliforniji odmeva v luči širših mednarodnih prizadevanj za človekove pravice v Iranu, saj se iranska diaspora v Združenih državah Amerike pogosto zbira na podobnih shodih. Varnostne službe so območje zaprle za promet, medtem ko reševalne ekipe in policisti nadaljujejo z zbiranjem dokazov in pričevanj očividcev o poteku dogodka.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se razširili množični protesti proti teokratskemu režimu, v katerih je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 538 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je opozorila, da bi lahko bilo dejansko število žrtev precej višje, nekateri viri namreč omenjajo celo več kot 2.000 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je po dostopnih podatkih 490 demonstrantov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Nemiri so zajeli številna mesta, kjer so protestniki po navedbah aktivistov in posnetkih na družbenih omrežjih zažigali mošeje in vladne simbole. Iranske oblasti so v zadnjih dveh tednih stopnjevale represijo in po podatkih tiskovne agencije HRANA pridržale več kot 10.600 oseb. Aktivisti opozarjajo, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, medtem ko se družine žrtev in zaprtih zbirajo pred centri za pridržanje, kot je Kahrizak. Mednarodne organizacije za človekove pravice pozorno spremljajo dogajanje, saj gre za enega največjih valov protestov v zgodovini države. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, kar je sprožilo ostre obsodbe po vsem svetu. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, število aretacij in žrtev pa se dnevno povečuje.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Izraelu so izbruhnili protesti v Tel Avivu, kjer so protestniki zahtevali odstop vlade Benjamina Netanjahuja. Yoav Gallant je izjavil, da bi moral Izrael proteste v Iranu usmerjati 'z nevidno roko'. Medtem ko izraelski uradniki na splošno podpirajo proteste v Iranu, Palestinci izražajo upanje, da bo iranski režim ostal na oblasti in da bodo protesti kmalu zamrli.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute. Iranska mladina, ki se spopada z visokim pomanjkanjem prihodnjih obetov, je svojo jezo usmerila proti celotnemu političnemu sistemu države. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki poleg gospodarske nestabilnosti zahteva tudi širše družbene spremembe. Protestno gibanje predstavlja nov preizkus za iranske oblasti, saj se nezadovoljstvo širi kljub strogim varnostnim ukrepom. Analitiki opozarjajo, da gre za kombinacijo brezupa zaradi gospodarske situacije in dolgotrajnega odpora proti državnemu aparatu. Val protestov nima jasnega vodstva, kar dodatno otežuje nadzor s strani varnostnih sil, ki skušajo zajeziti nemire v večjih mestih. Situacija v državi ostaja napeta, saj inflacija in valutni šok neposredno vplivata na življenjski standard večine Irancev. Medtem ko so bili pretekli protesti pogosto omejeni na določene družbene sloje, trenutni val združuje različne skupine prebivalstva, ki jih druži skupna frustracija nad trenutnim stanjem v državi in pomanjkanjem reform.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.