V ameriškem mestu Minneapolis so policisti med nočnimi protesti proti zveznemu uradu za priseljevanje (ICE) pridržali 29 ljudi. Župan Jacob Frey je na tiskovni konferenci potrdil, da je do aretacij prišlo po stopnjevanju napetosti na ulicah mesta, ki so sledile nedavnemu streljanju s smrtnim izidom, v katerega so bili vključeni agenti zvezne službe ICE. Župan Frey je v svojem nagovoru javnosti pozval aktiviste k mirnosti in jih posvaril, naj ne nasedajo na provokacije oziroma, kot se je izrazil, na "vabo" takratnega predsednika Donalda Trumpa. Mestne oblasti si prizadevajo za umiritev razmer, saj se Minneapolis že dlje časa sooča z napetostmi med civilno družbo in organi pregona zaradi vprašanj rasne enakopravnosti in metod zvezne imigracijske politike. Dogodki odražajo širši konflikt med lokalnimi oblastmi, ki zagovarjajo bolj vključujočo politiko, in zvezno administracijo, ki je pod vodstvom Trumpa izvajala strožje ukrepe pregona priseljencev. Protesti v Minneapolisu so ponovno odprli razprave o pooblastilih zveznih agentov in vplivu njihovega delovanja na lokalne skupnosti.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je v uradni izjavi pohvalil protestnike, ker se niso odzvali na provokacije predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njegovih besedah skušal zanetiti kaos. Frey je poudaril, da mesto ne bo odgovarjalo na predsednikovo retoriko z lastno obliko nereda, temveč bo ohranilo mirne demonstracije. Po županovem mnenju so protestniki sami preprečili stopnjevanje nasilja in aktivno zavračali dejanja, ki bi služila Trumpovim političnim interesom. Napetosti med mestnimi oblastmi in Belo hišo so se stopnjevale v luči širših protestov po državi, kjer so lokalni voditelji pogosto zavzeli nasprotna stališča od zvezne administracije. Župan Frey je izpostavil, da je bila drža protestnikov ključna pri preprečevanju incidentov, ki bi jih predsednik Trump lahko izkoristil za upravičevanje strožjih varnostnih ukrepov ali diskreditacijo gibanja. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se lokalne demokratske oblasti spopadajo z retoriko republikanskega predsednika. Freyeva odločnost pri ohranjanju miru v mestu je bila predstavljena kot neposreden upor proti poskusom destabilizacije, ki naj bi prihajali z najvišje ravni države.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek incidenta v Minneapolisu, v katerem je bila ustreljena aktivistka Renee Nicole Good, ki je protestirala proti zvezni službi za priseljevanje in carine (ICE). Posnetek prikazuje trenutke neposredno pred streljanjem in ponuja dodatno perspektivo na dogajanje, ki je sprožilo precejšnje javno zanimanje in kritike delovanja varnostnih organov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v odzivu na objavljeni material dejal, da novi posnetki niso spremenili njegovega stališča o dogodku. Frey je zavrnil pozive k ponovni presoji primera, kar je sprožilo dodatna vprašanja s strani javnosti in zagovornikov pravic aktivistov, ki županov pristop ocenjujejo kot odklonilen. Incident ostaja v središču razprav o policijskem nasilju in ravnanju zveznih agentov v urbanih okoljih. Kljub novim dokazom mestne oblasti za zdaj ne načrtujejo sprememb v uradni interpretaciji dogodka ali preiskovalnem postopku, kar ohranja napetosti med lokalno upravo in aktivističnimi skupinami v mestu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nov gospodarski ukrep, s katerim želi omejiti obrestne mere na kreditne kartice na 10 odstotkov za obdobje enega leta. S tem želi zaščititi Američane pred visokimi, od 20- do 30-odstotnimi obrestmi, ki jih zaračunavajo banke. Ukrep je že naletel na močan odpor finančnega sektorja in Wall Streeta, kjer opozarjajo, da bi takšna omejitev lahko najbolj prizadela socialno šibkejše, saj bi banke zaradi zmanjšanih prihodkov omejile ali ukinile njihove kreditne linije. Vzporedno s finančnimi načrti je Trump napovedal drastično povečanje proračuna za obrambo, ki naj bi do prihodnjega leta dosegel 1,5 bilijona dolarjev. Predsednik meni, da je takšno povečanje nujno za vzpostavitev »sanjske vojske«, s katero bi Združene države Amerike ohranile svojo globalno prevlado in varnost. Načrti vključujejo tudi strateške interese na Grenlandiji, kar nekateri analitiki imenujejo »Greenland New Deal«, s stroški, ki bi lahko dosegli 100.000 dolarjev na prebivalca. Administracija se obenem spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Republikanski kongresnik Byron Donalds se je znašel pod plazom očitkov zaradi konflikta interesov, potem ko je njegova žena kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina na isti dan, ko je sam lobiral za davčne olajšave na področju kriptovalut. Na mednarodnem prizorišču pa se krepijo napetosti s Kitajsko, saj sta dve ameriški zvezni državi vložili tožbe v višini 50 milijard dolarjev zaradi domnevnega kitajskega kopičenja medicinske opreme med pandemijo covida-19.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Minnesoti so zvezni uradniki za priseljevanje aretirali več kot 400 nezakonitih priseljencev v okviru operacije Metro Surge, ki je bila usmerjena v "najhujše" kriminalce. Uradniki so kritizirali guvernerja Tima Walza in župana Jacob Freyja zaradi politik, ki naj bi omogočile delovanje nevarnih kriminalcev, ker niso zaščitili prebivalcev Minnesote. Operacija je bila izvedena zaradi domnevne prisotnosti politike zatočišč.

Demokratski župan Minneapolisa, Jacob Frey, je izrazil željo po obisku Somalije med srečanjem s somalijsko skupnostjo. Posnetek srečanja je bil objavljen na družbenih omrežjih. Izjava prihaja v času, ko se mesto sooča s škandalom glede prevar.

Župan Minneapolisa, Jacob Frey, je izjavil, da mestna policija ne bo sodelovala z agenti ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE). Frey je to izjavil na novinarski konferenci, kjer je izrazil zaskrbljenost zaradi prihajajočih operacij ICE v Minnesoti, kjer so številni somalijski priseljenci obtoženi zlorabe socialnih programov. ICE izvaja obsežne operacije izvajanja priseljevanja v številnih mestih, kar pogosto sproži nasprotovanje protestnikov in demokratskih voditeljev.

Donald Trump je ponovil svoje napade na somalijske Američane, trdeč, da uničujejo državo in ne prispevajo ničesar. Te izjave so sprožile kritike kongresnice Ilhan Omar, ki jih je označila za "grozljive" in poskus preusmeritve pozornosti. Po Trumpovih komentarjih so oblasti zaostrile operacije proti somalijskim priseljencem v Minnesoti, kar je povečalo zaskrbljenost v tamkajšnji somalijski skupnosti.

Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je bil ponovno izvoljen za tretji mandat, s čimer je premagal demokratičnega socialista Omarja Fateha, ki ga je podpirala Ilhan Omar. Frey je zmago dosegel po seštevku glasov druge in naslednjih izbir.

Zohran Mamdani je po zmagi na županskih volitvah v New Yorku imenoval ekipo, ki jo sestavljajo nekdanje mestne in zvezne uradnice, za vodstvo njegove tranzicije. Obljubil je, da bo takoj začel izvajati svoj program dostopnosti. Njegova zmaga je bila po vsem svetu sprejeta s slavjem. Župan Minneapolisa Jacob Frey je premagal demokratskega socialista Omarja Fateha in osvojil tretji mandat.

Jacob Frey je v drugem krogu glasovanja po sistemu preferenčnega glasovanja premagal izzivalca Omarja Fateha in osvojil tretji mandat kot župan Minneapolisa.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je izjavil, da ga morebitne grožnje predsednika Donalda Trumpa ne bodo "intimidiirale". Cory Bowman, polbrat podpredsednika JD Vancea, pa je doživel prepričljiv poraz na volitvah za župana Cincinnatija.

V streljanju med šolsko versko slovesnostjo v Minneapolisu v ZDA sta umrla dva otroka, več je ranjenih. Tožilec je razkril, da je osumljenec pustil zapiske, ki kažejo na globoko sovraštvo in željo, da bi otroci trpeli. Oblasti preiskujejo motiv za napad, ki je pretresel lokalno skupnost.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. Med žalujočimi je oče osemletnega Fletcheja Merkela, ene od žrtev, ki je strelca označil za strahopetca. Oblasti, vključno z FBI, dogodek preiskujejo kot domači terorizem in zločin iz sovraštva, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k prepovedi jurišnega orožja. Posnetki prikazujejo otroke, ki bežijo iz cerkve po začetku streljanja. Družine žrtev so izdale izjave, v katerih izražajo žalost in bolečino.

V streljanju v cerkvi v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. FBI preiskuje napad kot zločin iz sovraštva in dejanje domačega terorizma, saj je osumljenec izražal protikatoliška stališča. Župan Jacob Frey poziva k zvezni in državni prepovedi jurišnega orožja. Starši umrlih otrok so javno pozvali k ukrepanju, medtem ko se mesto Minneapolis sooča z žalovanjem in travmo.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla najmanj dva otroka. Po navedbah virov iz organov pregona je strelec prav tako mrtev. Med mašo je strelec streljal na otroke, pri čemer je bilo ranjenih 14 otrok in dva odrasla. Petošolec je poročevalcem opisal grozljive trenutke streljanja in dejal, da mu je prijatelj rešil življenje, vendar je bil sam ranjen.

V streljanju v katoliški cerkvi Annunciation v Minneapolisu sta umrla najmanj dva otroka, več pa je ranjenih, med njimi tudi otroci in odrasli. Napadalec je prav tako mrtev. Po poročanju medijev so se otroci zbrali v cerkvi na maši, ko je strelec začel streljati. Preiskava dogodka je v teku.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, stara osem in deset let. Še 17 ljudi, med njimi 14 otrok, je bilo ranjenih. Storilec, identificiran kot Robin Westman, je imel tri pištole, na eni od njih pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Po dejanju je storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejevali na 'misli in molitve'.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

V Minneapolisu v ZDA je prišlo do streljanja na katoliški šoli Annunciation Catholic School. Več ljudi je bilo ranjenih, osumljenec pa je po poročilih mrtev. Predsednik Trump in voditelji FBI so izdali izjave po dogodku. Policija je preiskovala prizorišče.

V turškem mestu Giresun je med praznovanjem poroke prišlo do tragedije. Ženin, Ali Karaca, je umrl, ko je nanj streljala njegova yenga (ženinova svakinja). Po poročanju lokalnih medijev je yenga med proslavljanjem začela streljati v zrak, pri čemer je nesrečno zadela ženina. Policija jo je aretirala in pri njej našla dve nezakoniti pištoli. Dogodek je ponovno odprl razpravo o nevarnosti streljanja na porokah v Turčiji.

V Kanadi se protesti, ki so se začeli z mirnimi demonstracijami, spreminjajo v anarhijo, pri čemer nekateri protestniki prestopajo mejo sprejemljivega izražanja mnenj. V Združenem kraljestvu pa je prišlo do protesta, ki ga je vodil Paul Golding iz stranke Britain First, na katerem so zahtevali množično remigracijo. Dogodek je zaznamovala prisotnost zastav Združenega kraljestva.

Stranka Minnesota Democratic-Farmer-Labor (DFL) je razveljavila podporo Omarju Fatehu, demokratičnemu socialistu, ki kandidira za župana Minneapolisa, zaradi domnevnih nepravilnosti na julijskem kongresu. Ta odločitev je polarizirala stranko, saj so jo nekateri, vključno z ameriško kongresnico Ilhan Omar, obsodili. Razveljavitev je posledica številnih izzivov, zamud in napačno preštetih glasov na kongresu.

Demokratska stranka v Minnesoti (DFL) je preklicala podporo Omarju Fatehu, demokratičnemu socialistu, ki kandidira za župana Minneapolisa. Razlog za preklic so bile večje nepravilnosti v postopku glasovanja na konvenciji stranke, vključno z nepravilno izločitvijo kandidata. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je sedanji župan Jacob Frey izpodbijal postopek glasovanja DFL.

Omar Fateh, progresivni demokrat, je v soboto, 20. julija 2025, prejel uradno podporo Demokratične stranke kmetov in delavcev (DFL) za župana Minneapolisa. Fateh je na volitvah za podporo premagal trenutnega demokratskega župana Jacoba Freya. To je prva takšna podpora v zgodovini županskih volitev v Minneapolisu po letu 2009.

Demokratska stranka v ZDA se po izgubi predsedniških volitev leta 2024 spopada z iskanjem smeri in vodje, ki bi združil široko koalicijo. James Carville je opozoril na morebitno 'civilizirano državljansko vojno' znotraj stranke. Hkrati se je župan Minneapolisa Jacob Frey, demokrat, pritožil na odločitev, da je izgubil podporo Demokratske kmečko-laburistične stranke (DFL) v Minneapolisu v korist demokratičnega socialista, kar po njegovem mnenju kaže na pomanjkljivosti v postopku. Ta dogodek poudarja notranje napetosti in ideološke razlike znotraj Demokratske stranke.