V več ameriških mestih, vključno z Los Angelesom in Lincolnom, so v soboto potekali množični protesti pod geslom 'ICE Out For Good', na katerih so udeleženci izražali nasprotovanje dejavnostim zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). V središču Los Angelesa se je zbralo več sto ljudi, ki so se od trga Pershing Square podali proti mestni hiši, pri čemer je policija zaradi blokade cest izdala ukaz za razpustitev množice. Demonstracije so se razširile tudi pred prostore zveznega centra za pridržanje, kjer so protestniki zahtevali konec spornih operacij. Napetosti v Los Angelesu so se stopnjevale po nedavnem incidentu, v katerem je bila med policijskim posredovanjem ubita ženska, kar je dodatno podžgalo nezadovoljstvo javnosti z ravnanjem varnostnih organov. Lokalna policija (LAPD) je bila prisiljena zapreti več cestnih uvozov in izvozov v bližini zvezne stavbe Edwarda Roybala, da bi obvladala premike protestnikov, ki so ovirali promet v središču mesta. Protestniki so poudarjali, da so akcije zveznih agentov nehumane in da ogrožajo varnost lokalnih skupnosti. Podobni shodi so se odvijali v Nebraski, kjer so se v mestu Lincoln zbrali številni državljani in opozarjali na usodne posledice streljanja na 37-letno osebo, kar pripisujejo delovanju agentov ICE. Kampanja se je po navedbah organizatorjev razširila po vsej državi in odraža širši val civilnega upora proti trenutni imigracijski politiki zvezne administracije. Dogodki v Los Angelesu in Lincolnu so del usklajenega nacionalnega gibanja, ki zahteva sistemske spremembe na področju nadzora meja in obravnave migrantov.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".