Ameriški zunanji minister Marco Rubio naj bi se prihodnji teden srečal s predstavniki Danske, da bi razpravljal o vprašanju Grenlandije. Medtem je prišlo do obsodb Trumpovega ravnanja, ki naj bi ogrožalo mednarodni red in pravo, zlasti po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je poročal, da je Marco Rubio v kongresu ZDA razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Nekdanji britanski obrambni minister pa je dejal, da tuje voditelje opozarja, naj Donalda Trumpa ne obravnavajo s podcenjevanjem.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Ameriška obveščevalna služba CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je te informacije predal predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno oporekal navedbam Kremlja, ki je Kijev obtožil poskusa atentata. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi CIA ocenila, da ruski dokazi o vpletenosti Ukrajine v domnevni napad na Putinovo domovanje niso verodostojni, kar je spremenilo prvotno oster odziv predsednika Trumpa, ki je bil nad ruskimi trditvami sprva ogorčen. Rusija medtem vztraja pri svoji različici dogodkov in trdi, da je iz razbitin sestreljenega drona pridobila podatke, ki potrjujejo, da je bil končni cilj napada prav predsedniški objekt. Moskva je napovedala, da bo te podatke predala Washingtonu, hkrati pa opozorila, da bo incident vplival na njihovo pogajalsko izhodišče v mirovnih pogovorih. V diplomatskih krogih se medtem razpravlja tudi o nenavadnih načinih mehčanja odnosov; poročila iz Bele hiše razkrivajo, da je k sprostitvi ozračja na avgustovskem srečanju med Trumpom in Zelenskim prispeval nepričakovan telefonski klic z nekdanjo ukrajinsko misico, kar je ukrajinskega predsednika v Trumpovih očeh prikazalo v bolj človeški luči.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki na severu Rusije ni ciljala rezidence predsednika Vladimirja Putina. Direktor agencije John Ratcliffe je te ugotovitve v sredo predstavil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno spodkopal navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Ruska stran je pred tem trdila, da je bil cilj napada Putinova rezidenca v regiji Novgorod, kar je ruski predsednik v ponedeljkovem telefonskem pogovoru osebno prenesel tudi Trumpu. Medtem ko je Trump sprva izrazil močno nezadovoljstvo nad ruskimi obtožbami, je po brifingu s strani obveščevalnih služb zavzel precej bolj previdno stališče. Ta razvoj dogodkov sovpada s ključno fazo mirovnih prizadevanj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru sporočil, da je mirovni sporazum pripravljen že v 90 odstotkih. Zelenski je ob tem opozoril, da preostalih deset odstotkov vključuje ključne varnostne garancije, ki bodo odločile o prihodnosti Ukrajine in celotne Evrope. Kijev poudarja, da ne bo sprejel nobene pogodbe, ki bi Rusiji omogočila ponovno invazijo v prihodnosti.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Predsednik Donald Trump je sprva izjavil, da nima "težav" z objavo videoposnetka napada na domnevno plovilo, ki je prevažalo droge v Karibskem morju, vendar si je kasneje premislil in se distanciral od spora.

Po streljanju v Washingtonu je Donald Trump odredil pregled imetnikov zelenih kart iz držav, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kritike so se pojavile zaradi izkoriščanja dogodka za zaostrovanje imigracijske politike in zaradi "zastrašujočega demoniziranja" celotne skupine ljudi. Pojavile so se tudi informacije o težavah pri ohranjanju podpore volivcev Donaldu Trumpu, republikanskemu kandidatu pa se obeta težak izid v posebni kongresni volitvah v Tennesseeju. Hkrati pa Danska uvaja "nočno stražo", saj se Trump zanima za nakup Grenlandije.

Po napadu na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu, v katerem je eden umrl, je predsednik Trump napovedal trajno ustavitev migracij iz držav tretjega sveta. Za napad je okrivil Bidenovo administracijo in napovedal radikalne ukrepe proti migracijam.

Rahmanullah Lakanwal, 29-letni afganistanski državljan, ki je osumljen streljanja na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, je v ZDA prišel leta 2021 kot del programa Operation Allies Welcome, namenjenega preselitvi ranljivih Afganistancev, ki so ZDA pomagali med dvajsetletno prisotnostjo v Afganistanu. Lakanwal je bil del enote, povezane s CIA, v Kandaharju v Afganistanu. Po prihodu v ZDA se je iz države Washington odpeljal na vzhodno obalo, da bi izvedel napad.

Po strelskem incidentu v Washingtonu, v katerem je bil osumljenec afganistanski državljan, je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa začasno ustavila vse postopke obravnave imigracijskih zahtevkov afganistanskih državljanov. Trump je incident označil za teroristično dejanje in napovedal pregled vseh Afganistancev, ki so v ZDA vstopili v času Bidenove administracije, ter zaostritev migracijske politike, ki jo ocenjuje kot največjo grožnjo nacionalni varnosti.

29-letni afganistanski državljan Rahmanullah Lakanwal je bil identificiran kot osumljenec za streljanje na dva pripadnika Nacionalne garde v Združenih državah Amerike. Lakanwal je v ZDA vstopil leta 2021.

Ukrajinska vlada je zavrnila ključne elemente mirovnega načrta ZDA, ki predvideva ozemeljske koncesije. Republikanski kongresnik je zaradi načrta skoraj odstopil. Senator McConnell je kritiziral mirovni načrt, za katerega naj bi imela velik vpliv Rusija. Trumpov načrt naj bi ponujal "konec z bolečino" namesto "bolečine brez konca", kar je za Ukrajince in Evropejce nesprejemljivo.

Direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe je potrdil, da je imel nekdanji predsednik Donald Trump prav, ko je trdil, da sta Rusija in Kitajska izvajali tajne jedrske poskuse. Pred tem ameriške oblasti teh sumov niso nikoli javno potrdile.

Spletni mediji so poročali, da je FBI izvedel preiskavo v domu nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, vendar je Kash Patel, katerega ime je bilo povezano s to domnevno preiskavo, zanikal kakršno koli vpletenost FBI v to zadevo. Podrobnosti o tem, kaj naj bi preiskava iskala ali zakaj bi bila izvedena, niso bile razkrite.

Bela hiša je objavila seznam članov ameriške delegacije, ki bo spremljala Donalda Trumpa na vrhu z Vladimirjem Putinom na Aljaski. Med delegati so državni sekretar Marco Rubio, minister za trgovino Howard Lutnick, finančni minister Scott Bessent in direktor Cie John Ratcliffe. Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino, Keith Kellogg, se vrha ne bo udeležil.

Donald Trump je grozil s federalizacijo Washingtona zaradi kriminala. Potrjeno je bilo, da je Trumpova administracija prejela prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa. Pojavila so se razkritja o ciljanju Trumpovih sodelavcev s strani Bidnovega ministrstva za pravosodje. Stanford University je odpustil več kot 360 zaposlenih, pri čemer je kot razlog navedel Trumpovo politiko financiranja. Poročali so o prepovedi omenjanja projekta protiraketne obrambe "Golden Dome" zaposlenim v Pentagonu. Brazilski predsednik Lula je izjavil, da ne bo poklical Trumpa. Razkrito je bilo, da je Trump izvedel, da ukrajinska vojska zdaj vpoklicuje starejše in duševno prizadete. Poročali so o sporu med serijo "South Park" in Trumpovo administracijo. Trump je izjavil, da si prizadevajo dostaviti hrano v Gazo.

Članki poročajo o ponovnem odprtju preiskav o vpletenosti Hillary Clinton in Cie v domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve. Kenin Spivak opozarja, da ne gre prezreti Hillary Clinton. Tulsi Gabbard kritizira Cio zaradi propagande. Pam Bondi je sprožila preiskavo o 'Russiagate' in napoveduje možne obtožbe proti Hillary Clinton, Baracku Obami, Jamesu Clapperju, Johnu Brennanu in Jamesu Comeyju. John Ratcliffe pa trdi, da je afera 'Russia Hoax', povezana s Hillary Clinton, največji politični škandal v ameriški zgodovini.

Nekdanjega direktorja FBI Christopherja Wraya so kazensko ovadili na Ministrstvo za pravosodje zaradi domnevnega dajanja lažnih izjav. Skupina za nadzor, Oversight Project, Wraya obtožuje krive prisege in oviranja preiskav v primerih protikatoliške pristranskosti in kitajskega vmešavanja v volitve. Direktor CIE John Ratcliffe je izjavil, da je afera z Rusijo Hillary Clinton največji politični škandal v življenju.

Direktor CIA John Ratcliffe je deklasificiral prilogo poročila Durham iz leta 2023 in jo posredoval senatorju Chucku Grassleyju. Dokumenti razkrivajo, da je Hillary Clinton osebno odobrila prevaro o povezavi Trumpa z Rusijo in uporabila FBI za dodatno podpihovanje. Obveščevalne službe so že leta 2016 imele informacije, da Obama načrtuje prekinitev preiskave FBI proti Clintonovi.

Donald Trump je podal novo različico svojega razdora z Jeffreyjem Epsteinom, navajajoč spor zaradi Epsteinovega zaposlovanja žensk iz Trumpovega zdravilišča Mar-a-Lago, vključno z Virginio Giuffre. Medtem je novinarka Tara Palmeri na MSNBC kritizirala medij Newsmax zaradi prikazovanja Ghislaine Maxwell kot 'žrtve', poudarjajoč, da si Maxwellova ne zasluži sočutja zaradi njene vpletenosti s trgovcem z ljudmi Jeffreyjem Epsteinom.

Najnovejše informacije razkrivajo, da so ruski uradniki verjeli, da Hillary Clinton načrtuje kampanjo proti Trumpu in so bili ameriški uradniki s tem seznanjeni. Razkrita je tudi vloga nekdanje analitičarke Cie, Susan Miller, ki je sodelovala pri osnutkih diskreditiranega poročila o vpletenosti Rusije in Muellerjevem poročilu, kljub temu pa še vedno usposablja nove rekrute in ima varnostno dovoljenje TS. Prišle so tudi informacije iz zaupne priloge Durhamovega poročila, ki vsebuje podatke o tujem viru, ki je ameriškim obveščevalnim službam povedal o načrtu FBI-ja za pomoč Clintonovi pri lažni pripovedi o Trumpu in Rusiji.

Direktor ameriške centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe je napovedal razkritje dokumentov FBI-ja v zvezi s preiskavo 'Russia Hoax', ki naj bi pokazali, da je šlo za načrt Hillary Clinton in FBI-ja, da se pospeši lažni Steeleov dosje. Ratcliffe je tudi uradno predal več pomembnih oseb, vključno z Jamesom Comeyjem, Johnom Brennanom in Hillary Clinton, pravosodnemu ministrstvu zaradi morebitnega kazenskega pregona v zvezi z afero o domnevnem ruskem vmešavanju.

Novi očitki so se pojavili glede domnevnega prikrivanja prevare o ruski zaroti s strani nekdanjih direktorjev ameriške obveščevalne agencije CIA. Peter Schweizer, predsednik Inštituta za vladno odgovornost, je predlagal, da bi morala biti Gina Haspel, ki je bila v letih 2016 in 2017 vodja postaje Cie v Londonu, preiskana zaradi domnevnega prikrivanja zarote, medtem ko je bila direktorica Cie. Hkrati pa naj bi bil tudi John Ratcliffe, prav tako nekdanji direktor Cie, vpleten v prikrivanje informacij v korist nekdanjega predsednika Baracka Obame, kar naj bi razkril upokojeni analitik Cie Larry C. Johnson.

John Ratcliffe, nekdanji direktor Cie pod Donaldom Trumpom, je namignil, da bi se nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton in drugi visoki pomočniki Obamove administracije lahko soočili z obtožbami zaradi krivega pričanja. Ratcliffe je te posameznike obtožil, da so pomagali pri izmišljevanju obtožb o ruskem vmešavanju v volitve leta 2016 in nato lagali pod prisego.

John Ratcliffe, nekdanji direktor Cie pod administracijo Donalda Trumpa, je izjavil, da je proti nekdanjim uradnikom Obamove administracije vložil priporočila pri pravosodnem ministrstvu. Kot razlog navaja objavo obveščevalnih podatkov povezanih s predsedniškimi volitvami leta 2016. Med omenjenimi posamezniki, ki bi se lahko soočili s kazenskimi ovadbami, so nekdanji direktor Cie John Brennan, nekdanji direktor Nacionalne obveščevalne službe (DNI) James Comey in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton. Te izjave sledijo nedavni objavi dokumentov, ki se nanašajo na omenjeno predvolilno obdobje.

Nekdanji direktor Cie John Ratcliffe je na televiziji Fox News izjavil, da so nedavno objavljeni dokumenti v zvezi z domnevnim ruskim vpletanjem v ameriške volitve le vrh ledene gore. Napovedal je, da bodo v prihodnjih tednih objavljeni še dodatni dokumenti, ki naj bi razkrili "izdajalska" dejanja. Ratcliffe je namignil, da bi obtožbe lahko doletele nekdanjega direktorja Cie Johna Brennana, nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja in nekdanjo državno sekretarko Hillary Clinton zaradi primera Russiagate.

Članki poročajo o izjavah direktorja Cie Johna Ratcliffa, ki naj bi nakazovale skorajšnje obtožnice in sodne postopke proti Hillary Clinton, Jamesu Comeyju in Johnu Brennanu, ki naj bi bili vpleteni v "največjo prevaro v ameriški zgodovini". Hkrati pa se pojavljajo tudi navedbe, da naj bi Ratcliffe prikrival informacije v zvezi z nekdanjim predsednikom Barackom Obamo, kar temelji na poročilih analitika Larryja C. Johnsona.

CIA direktor John Ratcliffe je napovedal, da bodo v prihodnjih tednih razklasificirali zaupni dodatek poročila Durham, ki naj bi vseboval nove dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih Hillary Clinton, Jamesa Comeyja in Johna Brennana v zvezi z "ruskim škandalom". Izjave Ratacliffea in nekdanjega uradnika Cie s poudarjajo možnost obtožb in pregonov za te osebe, medtem ko se pojavljajo tudi poročila o Lindsey Grahamu, ki se je spopadel z novinarko glede novih obtožb Tulsi Gabbard o ruskem vpletanju. Prav tako so se pojavile informacije, da naj bi CIA sodelovala s pravosodnim ministrstvom pri objavi informacij, ki naj bi še bolj neposredno obremenile Hillary Clinton.

Nekdanji direktor Cie Donald Trump, John Ratcliffe, je v intervjuju za Fox News izjavil, da bi Hillary Clinton in več visokih uradnikov iz Obamove administracije lahko bili aretirani in preganjani zaradi domnevne vpletenosti v preiskavo rusenja. Ratcliffe je namignil na možnost preiskav, ki bi lahko vodile do obtožb proti tem posameznikom. Medtem je Trump pozval k pregonu podpredsednice Kamale Harris zaradi domnevnih nepoštenih trditev o denarju za podporo. Javnomnenjske raziskave AP-NORC kažejo, da so se Trumpovi odobritveni rezultati v zadnjih mesecih nespremenjeni, kljub temu pa se pojavljajo nove analize o "trendseterjih" v njegovi administraciji.

Predsednik GAI Peter Schweizer je v oddaji Fox News zahteval nadaljnjo preiskavo nekdanje direktorice Cie Ginae Haspel v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi. Članek Stevea Watsona za Modernity.news kritizira "fake legacy media" in omenja Johna Brennana, nekdanjega direktorja Cie v administraciji Obama, kot osebo, ki je vpletena v nadzor in domnevne nepravilnosti.

Med obiskom sedeža ameriške centralne banke (Federal Reserve) je ameriški predsednik Donald Trump izrazil nestrinjanje z direktorjem centralne banke Jeromeom Powellom glede stroškov prenove sedeža. Trump je predlagal novo številko stroškov, ki jo je Powell javno popravil, kar je povzročilo odprt razkol med njima med obiskom.