Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nov val razprav z vzpostavitvijo spletnega mesta, ki interpretacijo dogodkov ob vdoru v Kapitol 6. januarja 2021 prikazuje v novi luči. Vsebine, ki po nekaterih ocenah vključujejo umetno inteligenco, dogodke opisujejo kot mirne patriotske proteste, medtem ko so demokrati obtoženi izvedbe dejanskega državnega udara s potrditvijo domnevno prirejenih volilnih rezultatov. Takšna retorika v javnosti in medijih sproža opozorila o nevarnosti zgodovinskega revizionizma in spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije. Sočasno se je vodstvo službe za priseljevanje in carine (ICE) znašlo pod plazom kritik po tragičnem incidentu, v katerem je agent Jonathan Ross ustrelil 37-letno mater Renee Good. Tom Homan, Trumpov pooblaščenec za mejo, je v javnem nastopu opozoril, da bi lahko kritična retorika in protesti proti varnostnim organom privedli do novih tovrstnih incidentov. Kritiki te izjave označujejo za obliko zastraševanja in poskus utišanja nasprotovanja represivnim taktikam, ki jih izvaja trenutna oblast. Politični analitiki poudarjajo, da se Trumpova administracija vse bolj zanaša na taktike, ki so zgodovinsko značilne za avtoritarne režime. Z uporabo oboroženih agentov zveznih agencij za nadzor meja in domovinsko varnost naj bi skušali ustvariti ozračje strahu med volivci. Poleg notranjepolitičnih napetosti Trumpova zunanja politika ostaja nepredvidljiva, saj je več državam že zagrozil s potencialnimi ukrepi, medtem ko njegovi zagovorniki trdijo, da gre za uveljavljanje ameriške moči in suverenosti.

V Minneapolisu so se razširili množični in ponekod nasilni protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok. Demonstranti so v petek zvečer vdrli v hotel v središču mesta, saj so se razširile govorice, da so v njem nastanjeni agenti zvezne službe. Med izgredi so protestniki razbijali okna, metali pohištvo in ovirali delovanje hotela, medtem ko so se prestrašeni gosti zatekli na varno. Župan Minneapolisa je ob tem zavrnil nove videoposnetke incidenta in kritiziral obnašanje agentov neposredno po streljanju. Administracija predsednika Donalda Trumpa je pokojno Goodovo označila za »domačo teroristko« in trdila, da je bila njena smrt posledica lastnih dejanj, kar je sprožilo ostre odzive strokovnjakov in politikov. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno razčlovečenje žrtve z namenom upravičevanja uporabe sile s strani zveznih organov. Demokrat Jake Auchincloss je v razpravi na televiziji Fox News ostro obsodil poskuse valjenja krivde na žrtev in poudaril, da premik vozila stran od agentov ne opravičuje usodnih strelov v obraz. Dogajanje stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado glede metod dela službe ICE. Medtem ko uradni viri poudarjajo zakonitost postopka, pričevanja in nekateri posnetki kažejo na kaotičen potek dogodkov, ki se je končal s smrtjo ameriške državljanke. Protesti v Minneapolisu so del širšega vala nezadovoljstva, ki se je po incidentu razširil po več ameriških mestih in ponovno odprl vprašanje pooblastil zveznih agentov pri izvajanju imigracijske politike.

Po usodnem streljanju 37-letne Renee Nicole Good v Minneapolisu, ki jo je ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross, se je v Združenih državah Amerike razvnela ostra razprava o zakonitosti uporabe sile in retoriki političnih akterjev. Incident, v katerem je neoborožena mati treh otrok umrla pod streli agenta med poskusom odpeljevanja z vozilom, je razdelil ameriško javnost. Medtem ko nekateri medijski komentatorji, kot je Megyn Kelly, dejanje opravičujejo s trditvami, da je žrtev poskušala povoziti agenta, kritiki in priče opozarjajo na pretirano uporabo sile ter sporno komunikacijo administracije Donalda Trumpa, ki je žrtev označila za domačo teroristko še pred zaključkom preiskave. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je po dogodku sprejela nove ukrepe, s katerimi je omejila nenapovedane obiske kongresnikov v prostorih ICE. Po novem morajo člani kongresa svoj obisk najaviti vsaj sedem dni vnaprej, kar kritiki ocenjujejo kot poskus omejevanja nadzora nad delom agencije v času krize. Noemova se je pri tem sklicevala na varnostne incidente in potrebo po redu, vendar pa je pravna podlaga za takšno omejevanje postala predmet javnih in političnih sporov, zlasti po poročanju medija Politico o tihem uvajanju teh sprememb. Politična polarizacija se odraža tudi v medijskih soočenjih, kjer republikanski senatorji, kot je Markwayne Mullin, odločno zagovarjajo ravnanje agentov in administracije, medtem ko opozicija in del komentatorjev opozarjata na nevarno stopnjevanje retorike. Razprave na televizijskih mrežah, kot sta CNN in Fox News, razkrivajo globoke razkole glede interpretacije videoposnetkov dogodka. Medtem ko ena stran poudarja ogroženost uradnih oseb, druga stran opozarja, da uradni organi s predčasnimi obsodbami žrtve podpihujejo sovraštvo in onemogočajo objektivno preiskavo incidenta.

V Minneapolisu v zvezni državi Minnesota so pripadniki ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem operacije ustrelili 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil, ko je ženska s svojim vozilom domnevno blokirala pot agentom, ki so izvajali racijo v soseski s številčno somalsko-ameriško skupnostjo. Po navedbah organov pregona in objavljenih videoposnetkih je bila Goodova v vozilu približno štiri minute, preden so se agenti približali avtomobilu in zahtevali njen izstop. Novi posnetki z mobilnih telefonov, ki so jih pridobili ameriški mediji, kažejo trenutke pred streljanjem, ko je ženska v avtomobilu vztrajala kljub ukazom uradnih oseb. Po poročanju nekaterih virov naj bi se Goodova z vozilom premaknila proti agentu Jonathanu Rossu, ki je nato sprožil tri strele. Ženska je zaradi poškodb umrla na kraju dogodka, njena družina in priče pa izpodbijajo uradno različico dogodkov in trdijo, da dejanja agentov niso bila upravičena. Dogodek je sprožil množične proteste v mestu in ostre razprave o policijskih pooblastilih ter ravnanju zveznih organov. Medtem ko nekatere politične struje poudarjajo zakonitost postopka in domnevno napadalno naravo žrtve, kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile. Lokalne oblasti so v odziv na proteste že izvedle več deset aretacij zaradi domnevnega vandalizma in napadov na policiste.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Nvidia je tik pred zaprtjem trga v petek napovedala svoj največji prevzem v zgodovini, ko se je dogovorila za nakup Groqa, oblikovalca visoko zmogljivih pospeševalnikov umetne inteligence, za 20 milijard dolarjev v gotovini. Dejansko gre pri poslu za strokovno znanje Groqa na področju TPU (Tensor Processing Unit), zlasti za znanje direktorja Jonathana Rossa, ki je pomagal lansirati.

Nvidia naj bi za 20 milijard dolarjev kupila del premoženja podjetja Groq, vključno z licenčno pogodbo za tehnologijo sklepanja. Poleg tega je Nvidia zaposlila ključne inženirje podjetja Groq, vključno z njegovim ustanoviteljem Jonathanom Rossom, ki je pred tem razvijal čipe za umetno inteligenco pri Googlu.

BBC-jeva serija Celebrity Traitors je sprožila številne odzive. Ruth Codd se je znašla pod plazom kritik zaradi domnevnega razkritja pomembnega spojlerja na družbenih omrežjih. Kate Garraway je razjezila gledalce z izjavo o Tameki Empson. Niko Omilana je spregovoril po njegovem "nepravičnem" izpadu iz serije, oboževalci pa so izrazili svoje nezadovoljstvo. Poleg tega je epizoda vključevala nepričakovan trenutek, ko je Celia Imrie nehote izpustila plin.

Igralka Carrie Preston, zvezda serije 'Elsbeth', je izrazila navdušenje nad igralskimi sposobnostmi Stephena Colberta, ki se je pojavil v premierni epizodi tretje sezone. Prestonova je poudarila, da je Colbert odličen igralec in da je bila sprva živčna ob snemanju z njim. Epizoda, v kateri Colbert igra samega sebe, je osredotočena na dogajanje v zakulisju poznonočne televizije. Showrunner Jonathan Tolins je razkril podrobnosti o premieri sezone in napovedal nadaljnje dogajanje.