APDEJT.si

Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.

Združene države so okrepile prisotnost vojaških ladij v Karibih, kar povečuje napetosti z Venezuelo. Neuvrščeno gibanje (NAM) in Skupina prijateljev za obrambo Ustanovne listine ZN sta obsodila to vojaško eskalacijo in opozorila, da bi morebitni napadi na Venezuelo lahko povzročili prelivanje konfliktov po celotni regiji. Venezuelci so se odzvali z mobilizacijo v podporo vladi, ki je aktivirala redne oborožene sile in usklajuje usposabljanje.

Predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije CIE v Venezueli in ukazal povečanje ameriške mornariške prisotnosti v Karibih. Ukrepi so del "Operacije Južna Sulica", največje ameriške pomorske operacije v regiji po kubanski raketni krizi. ZDA so v Karibe poslale letalonosilko USS Gerald Ford.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, hkrati pa ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile vojaško prisotnost v Karibih. Maduro je ponovil poziv k dialogu in izrazil nasprotovanje stopnjevanju napetosti.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Nicolás Maduro je ponovil, da so vojaške vaje ZDA v Trinidadu in Tobagu resna grožnja, ter pozval k stalni pripravljenosti v Venezueli zaradi napetosti z Združenimi državami. V člankih je označil vojaško prisotnost ZDA v Karibih za 'neodgovorno'.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila pravno mnenje, ki podpira pravno imunost ameriške vojske za napade v Karibih. Ta poteza je del širše podpore ZDA vojaškim operacijam v tej regiji.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ukazal prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov z varnostnimi agencijami Združenih držav Amerike. Odločitev je bila sprejeta, dokler ZDA ne prenehajo z napadi na plovila v Karibih, ki naj bi tihotapila droge. Petro je poudaril, da mora biti boj proti drogam podrejen človekovim pravicam prebivalcev Karibov.

Venezuela načrtuje gverilski odpor v primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na vire blizu vlade v Caracasu in načrtovalne dokumente, država razporeja orožje, vključno z desetletja staro rusko opremo. Vir je dejal, da v konvencionalni vojni ne bi zdržali niti dve uri.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.