Ameriške sile so v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
3. jan 9:41
Po poročilih je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ameriške sile napadle Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je že pred meseci poslal veliko vojaško silo na Karibe, da bi uničil Madurov 'režim drog'. V Caracasu so se zgodile močne eksplozije.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek socialnega omrežja Truth Social sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike uspešno izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije so ju s posebnimi enotami Delta Force že prepeljali iz države, Maduro pa naj bi kmalu stopil pred sodišče zaradi obtožb o narkoterorizmu in tiraniji. Operacija je vključevala tudi zračne napade in eksplozije v okolici prestolnice Karakas, ki so jih venezuelske oblasti označile za izjemno hudo vojaško agresijo.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Prvi ameriški zračni napadi na kopenske cilje.Predsednik Trump je potrdil izvedbo prvih neposrednih vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo, ki so jih izvedli z brezpilotnimi letalniki pod vodstvom agencije CIA. Napadi so bili usmerjeni proti pristaniščem in objektom, ki so jih ZDA povezovale s trgovino z mamili, kar je stopnjevalo napetosti pred končno aretacijo Madura.
13. dec. 2025 :Napoved kopenske ofenzive in evakuacija opozicije.Donald Trump je napovedal možnost kopenske ofenzive zaradi nadzora nad nafto in boja proti narkokartelom, hkrati pa je bila iz države tajno evakuirana opozicijska voditeljica María Corina Machado. Ameriški veterani so takrat opozarjali, da bi bila odstranitev Madura izjemno zahtevna operacija.
19. nov. 2025 :Zavrnitev Madurove ponudbe o odstopu.Bela hiša je zavrnila predlog Nicolása Madura, da bi s položaja odstopil v dveh letih, in vztrajala pri njegovem takojšnjem umiku. ZDA so v tem obdobju krepile vojaško prisotnost v bližini Venezuele, predvsem s petdnevno vojaško vajo v Trinidadu in Tobagu.
5. nov. 2025 :Priprave na oborožen odpor.Venezuelska vlada je odobrila načrt za prehod v oborožen odpor v primeru ameriške agresije, Maduro pa je iskal diplomatsko in vojaško podporo Rusije. Opozicija je medtem trdila, da bo Trump končal vojno, ki jo je začel socialistični režim.
17. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij agencije CIA.Predsednik Trump je pooblastil agencijo CIA za izvajanje prikritih operacij znotraj Venezuele, kar je vključevalo tudi napade na plovila tihotapcev drog. V ameriškem kongresu so se sočasno pojavili poskusi omejevanja predsednikovih vojnih pristojnosti glede Venezuele.
24. sep. 2025 :Grožnje z izbrisom Venezuele.Zaradi Trumpovih groženj, da bo državo 'izbrisal', je Venezuela razglasila stanje zunanje nestabilnosti in začela pripravljati pravni okvir za obrambo suverenosti. Svetovna javnost je z zaskrbljenostjo spremljala oster retorični spopad med Caracasom in Washingtonom.
6. sep. 2025 :Visoka stopnja bojne pripravljenosti.Venezuela je mobilizirala ladje in milijone državljanov po Trumpovi grožnji s sestrelitvijo venezuelskih lovskih letal. Pentagon je režim obtožil vojaških provokacij, strokovnjaki pa so začeli dvomiti o pravni podlagi za morebitno vojaško posredovanje.
29. jul. 2025 :Nagrada za zajetje Nicolása Madura.Ameriška agencija DEA je razpisala nagrado v višini 25 milijonov dolarjev za informacije, ki bi vodile do zajetja Madura, ki so ga obtožili vodenja narkokartela 'Soles'. To je postavilo temelje za neposredno ameriško prizadevanje za njegovo odstranitev s položaja.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru potrdila, da vlada nima informacij o tem, kje se nahajata predsednik in prva dama, ter od Washingtona zahtevala takojšnje dokaze, da sta še živa. Medtem ko ameriška stran operacijo označuje za osvoboditev države izpod rok tiranije, se pojavljajo tudi namigi iz vrst venezuelske opozicije, da bi lahko šlo za predhodno izpogajan odhod. Opozicijske sile so sicer ob napetih razmerah napovedale, da bodo uradno izjavo podale kasneje.
Izjave
"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolása Madura, ki je bil skupaj z ženo aretiran in odpeljan iz države."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na svetovnih energetskih trgih, saj ima Venezuela največje zaloge nafte. Vsakršen vojaški konflikt ali nenadna sprememba oblasti v tej regiji vpliva na cene energentov, kar neposredno občuti tudi slovensko gospodarstvo in potrošniki.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije in vladavine prava v Latinski Ameriki. Neposredno vojaško posredovanje ZDA v suvereni državi predstavlja precedens, ki bo močno odmeval v diplomatskih krogih, v katerih sodeluje tudi slovenska diplomacija.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.
Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino.
Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.
Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v ponedeljek prvič stopila pred zvezno sodišče v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Maduro se sooča z resnimi obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z mami in orožjem, za kar mu po ameriški zakonodaji grozi zaporna kazen od 30 let do dosmrtnega zapora. Pred sodnikom se je izrekel za nedolžnega in poudaril, da je on še vedno zakoniti predsednik Venezuele ter da gre za nezakonito ugrabitev.
Operacija zajetja, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, je povzročila precejšnje število žrtev. Po navedbah venezuelskih virov, ki jih povzema New York Times, je v napadu umrlo okoli 40 ljudi, vključno s civilisti. Medtem ko so ZDA v državi že imenovale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico in napovedale prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami, so se na mednarodnem prizorišču zvrstile ostre obsodbe. Kitajska, Rusija in Kolumbija so dejanje označile za grobo kršitev mednarodnega prava, v New Yorku pa so potekali tako protesti proti ameriški intervenciji kot tudi praznovanja venezuelskih izseljencev. Naslednja obravnava na sodišču je razpisana za 17. marec.
Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil.
V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.
Dogajanje v Venezueli je pomembno za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na svetovnih energetskih trgih, saj ima Venezuela največje zaloge nafte. Vsakršen vojaški konflikt ali nenadna sprememba oblasti v tej regiji vpliva na cene energentov, kar neposredno občuti tudi slovensko gospodarstvo in potrošniki.
Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije in vladavine prava v Latinski Ameriki. Neposredno vojaško posredovanje ZDA v suvereni državi predstavlja precedens, ki bo močno odmeval v diplomatskih krogih, v katerih sodeluje tudi slovenska diplomacija.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.