Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

ZDA so ugotovile nepoštene trgovinske prakse Kitajske na področju polprevodnikov in napovedale uvedbo dodatnih carin na uvoz kitajskih polprevodnikov. Uvedba carin je bila odložena do junija 2027, kar podaljšuje trenutno premirje v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko ter pušča prostor za prihodnja pogajanja. Kitajsko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da ameriški ukrepi škodujejo obema stranema in napovedalo odločen odgovor, če bodo ZDA vztrajale pri svoji politiki.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je objavilo uvedbo začasnih protisubvencijskih dajatev med 21,9 % in 42,7 % na uvoz določenih mlečnih izdelkov iz Evropske unije. Ta ukrep sledi uvedbi 19,8-odstotnih dajatev na sektor prašičjega mesa prejšnji teden in zaostruje trgovinski spor med Kitajsko in EU.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je za uvedbo dajatev okrivilo Bruselj, s čimer se zaostruje trgovinski spor med Kitajsko in Evropsko unijo.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Nizozemska je začasno ustavila prevzem proizvajalca čipov Nexperia, ki je v lasti kitajskega podjetja, zaradi skrbi glede prenosa ključnih tehnologij. Kitajsko ministrstvo za trgovino je pozdravilo potezo, ki jo je označilo kot »aktivno«, vendar poudarja, da to ne pomeni umika prevzema in da ostaja ključna ovira razveljavitev sodne odločitve o odvzemu nadzora podjetju Wingtech Technology.

Kitajska je izrazila močan protest in uradno protestirala pri Japonski zaradi srečanja japonske voditeljice s predstavniki Tajvana na obrobju srečanj APEC. Tajvan je zavrnil kitajske pritožbe, ponovno potrdil svojo suverenost in poudaril, da ni podrejen Kitajski. Kitajsko zunanje ministrstvo je prav tako izrazilo svoje nasprotovanje in vložilo uradne proteste pri Japonski zaradi komentarjev in dejanj japonske voditeljice glede Tajvana med srečanji APEC.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je obtožilo Nizozemsko, da je povzročila "kaos" v dobavni verigi polprevodnikov, kar bi lahko ogrozilo svetovno proizvodnjo avtomobilov. Obtožbe so se pojavile v času spora glede nizozemskega proizvajalca čipov Nexperia.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo, da bo preučilo izjeme za blokiran izvoz čipov podjetja Nexperia, nizozemskega proizvajalca čipov, ki je bil predmet spora zaradi vmešavanja nizozemske vlade v notranje zadeve podjetja. Ta poteza bi lahko ublažila globalno krizo s čipi. Peking je kritiziral Nizozemsko zaradi 'nedopustnega vmešavanja'.

Nizozemsko podjetje Nexperia je ustavilo dobavo ključnih polprevodniških proizvodov svoji tovarni na Kitajskem zaradi spora med nizozemskimi in kitajskimi oblastmi. To bi lahko še poslabšalo težave z dobavo čipov evropski industriji. O tem so se pogovarjali tudi s predstavniki Nexperie.

Po srečanju v Južni Koreji sta se predsednika Trump in Xi dogovorila o umiritvi trgovinske vojne. ZDA bodo znižale nekatere carine na kitajsko blago na 47 %, Kitajska pa bo preložila izvozne omejitve na redke zemeljske minerale. Srečanje je bilo ocenjeno kot velik uspeh.

Donald Trump in Xi Jinping sta se v Južni Koreji dogovorila o prekinitvi trgovinske vojne in nadaljevanju trgovinskih pogovorov. Trump je napovedal možnost podpisa trgovinskega sporazuma s Kitajsko v kratkem času. Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so nesoglasja med državama normalna.

V Kuala Lumpurju sta Kitajska in ZDA začeli nove trgovinske pogovore, namenjene reševanju spora glede carin med državama z največjima gospodarstvima na svetu. Kitajski podpredsednik He Lifeng je prispel v Merdeka 118, drugi najvišji nebotičnik na svetu, kjer potekajo pogovori.

Kitajska je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila pritožbo proti Indiji zaradi subvencij, ki jih indijska vlada namenja domači industriji električnih vozil in baterij. Kitajska trdi, da te subvencije indijskim podjetjem zagotavljajo nepošteno konkurenčno prednost in ogrožajo kitajske interese. Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo, da bo sprejelo "odločne ukrepe" za zaščito pravic in interesov svojih domačih podjetij.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je prepovedalo poslovanje kitajskih podjetij s petimi ameriškimi podružnicami južnokorejskega ladjedelničarja Hanwha Ocean. Razlog za to potezo je ameriška preiskava kitajskega ladjedelništva, s katero naj bi Hanwha Ocean sodeloval.

ZDA in Kitajska sta uvedli recipročne pristaniške takse za družbe za pomorski prevoz. Kitajsko ministrstvo za promet je sprožilo preiskavo o vplivu ameriške preiskave v skladu s členom 301 na kitajsko ladjarsko industrijo. ZDA so začele uvajati carine na uvožen les, kuhinjske omarice. Zaradi obnovljenih trgovinskih skrbi med ZDA in Kitajsko so terminske pogodbe za Dow Jones izgubile vrednost, nafta WTI pa se je pocenila na 58,00 USD. Novozelandski dolar je padel zaradi zaostrenih trgovinskih odnosov med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je presenetljivo omilil retoriko glede trgovinskih napetosti s Kitajsko. Izjavil je, da ZDA želijo pomagati Kitajski in je ne želijo prizadeti, kar je v nasprotju z nedavnimi grožnjami o uvedbi dodatnih 100-odstotnih carin na kitajski uvoz.

Kitajska je kritizirala ZDA zaradi uvedbe novih carin in jih obtožila dvojne morale. Zagrozila je s protiukrepi in zahtevala umik ameriških uvoznih tarif, ki jih je napovedal Donald Trump. Opozorila je tudi na omejitve izvoza redkih zemelj.

Kitajska je obtožila ZDA dvojnih meril po napovedi novih carin s strani predsednika Trumpa in zagrozila s protiukrepi. Peking je branil nadzor izvoza redkih zemelj v trgovinskem sporu z ZDA.

Kitajska je napovedala nove izvozne omejitve za tehnologijo, povezano s proizvodnjo redkih zemelj. Izvozniki morajo pridobiti dovoljenje za tehnologije, uporabljene pri rudarjenju in taljenju. Ukrepi so začeli veljati takoj in naj bi utrdili prevlado Kitajske v sektorju, medtem ko se rivalstvo z Združenimi državami stopnjuje.

Mehika je napovedala, da bo dvignila tarife na avtomobile iz Kitajske in drugih azijskih držav na 50 %. Ta poteza, ki jo je vlada označila kot zaščito delovnih mest, analitiki pa jo vidijo kot poskus pomiritve Združenih držav, vključuje tudi uvedbo davkov na uvoz iz držav, s katerimi Mehika nima trgovinskih sporazumov. Reuters poroča, da bo ta obsežna prenova uvoznih dajatev vplivala na avtomobilsko industrijo. ZDA naj bi pritiskale na Mehiko glede te odločitve.

Kitajska je napovedala protisankcije proti dvema evropskima bankama, kot odgovor na to, da je Evropska unija 18. julija na seznam sankcij v okviru 18. svežnja omejevalnih ukrepov, sprejetih zaradi konflikta v Ukrajini, uvrstila dve kitajski finančni ustanovi. Odločitev je objavilo kitajsko ministrstvo za trgovino, ki je poudarilo, da gre za recipročen ukrep. Odnosi med EU in Kitajsko so se v zadnjih letih zapletli zaradi trgovinskih napetosti in domnevnih nelojalnih praks Pekinga.

Azijske borze so se odzvale mešano po tem, ko so se najnovejši pogovori med ZDA in Kitajsko končali brez dogovora o trgovini. Kljub temu, da uradnega dogovora ni bilo, je kitajsko ministrstvo za trgovino pozdravilo ameriške podjetnike k investiranju na Kitajskem in poudarilo, da "odcepitev" ne bo delovala. Obe strani sta izmenjali mnenja o gospodarskih in trgovinskih odnosih ter o razvoju ameriških podjetij na Kitajskem, pri čemer sta poudarili pomen dialoga in posvetovanja na enakopravni osnovi za reševanje razlik.