Evropska unija je v letu 2025 ostala ključna uvoznica ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pri čemer so evropska pristanišča sprejela kar 76,1 % celotnega izvoza iz strateškega projekta Yamal LNG v Sibiriji. Po podatkih analize nevladne organizacije Urgewald in sledilnika plovil Kpler je Kremelj s temi posli lani zaslužil približno 7,2 milijarde evrov. Ta ugotovitev je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja, da bo do leta 2027 popolnoma odpravil uvoz ruskih energentov in s tem omejil financiranje ruske vojaške agresije v Ukrajini. Poročilo izpostavlja, da se količine uvoženega plina z ruskega arktičnega območja niso zmanjšale, temveč so evropski terminali postali osrednja logistična vozlišča za ruski plin. Takšna energetska politika sproža ostre kritike, saj države članice EU z nadaljnjim kupovanjem energentov posredno financirajo proračun Ruske federacije v času trajajočih spopadov. Kljub napovedim o strožjih ukrepih podatki kažejo na močno odvisnost nekaterih evropskih držav od ruskih virov, kar otežuje izvajanje sprejetih sankcij. Analitiki opozarjajo, da bodo prihodnji meseci ključni za verodostojnost energetske politike EU. Medtem ko Bruselj pripravlja nove pakete omejevalnih ukrepov, dejansko stanje na trgu kaže na razkorak med politično retoriko in gospodarsko realnostjo. Brez odločnejših premikov pri diverzifikaciji virov in strožjem nadzoru nad uvozom plina bo cilj o popolni energetski neodvisnosti od Rusije do leta 2027 težko dosegljiv.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v svojih tradicionalnih novoletnih nagovorih narodu in vojski izrazila diametralno nasprotni si stališči glede prihodnosti vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin v nagovoru ob vstopu v leto 2026 poudaril svoje neomajno prepričanje v končno vojaško zmago Rusije in ruske vojake označil za heroje, je Zelenski v svojem nagovoru zatrdil, da je mirovni načrt že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu ukrajinske strani pa Putinova retorika nakazuje na strategijo izčrpavanja, saj se ruska vojska osredotoča na vztrajnost in upa na popuščanje potrpežljivosti Zahoda. Analitiki opozarjajo, da je Rusija pod Putinovim vodstvom postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar ruski predsednik še vedno stavi na svojo kalkulacijo, da bo čas na njegovi strani. Putin je v govoru poudaril odločnost in skušal projicirati moč, kljub temu da so bili začetni cilji hitre zmage leta 2022 neuspešni. Zelenski na drugi strani kljub napovedim o pripravljenem mirovnem dogovoru opozarja na nevarnost novega leta vojne, kar kaže na negotovost diplomatskih prizadevanj, ki so se v zadnjih mesecih odvijala med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike. Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Visoki predstavnik ruske vojske je ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi uradno predal dele brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja dokazovali vpletenost ukrajinske vojske v nedavni poskus napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da pridobljeni podatki z letalnika nedvoumno potrjujejo načrtovan napad na predsedniški objekt, kar Kijev kategorično zanika. Ukrajinske oblasti so obtožbe označile za rusko provokacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje stopnjevanje agresije. Istočasno se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril na silovitost ruskih napadov z droni. Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem dnevu proti ukrajinski infrastrukturi poslala več kot 200 brezpilotnih letalnikov, kar po mnenju Kijeva dokazuje, da Moskva v novem letu ne kaže namere po umiritvi razmer. V ozadju teh dogodkov se pojavljajo tudi poročila o usmerjenih dezinformacijah; ukrajinska stran naj bi denimo uprizorila smrt Denisa Kapustina, vodje ruske milice, ki se bori na strani Ukrajine, da bi s tem preprečila dejanski atentat nanj.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo izvedbo napadov na Harkov, trdeč, da ukrajinske obtožbe ne ustrezajo resnici in da Kijev s tem poskuša preusmeriti pozornost od terorističnega napada v Hersonski oblasti. Volodimir Zelenski je ostro obsodil ruski napad na Harkov, kjer je bila zadeta stanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 25 ljudi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.