APDEJT.si

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da bo letošnja »direktna linija« z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom potekala brez tradicionalnih vključitev v živo. Namesto tega pozivajo državljane, da pošiljajo video posnetke s svojimi vprašanji preko pametnih telefonov. Peskov je poudaril, da bo dogodek kljub spremembi formata pokrival širok spekter vprašanj iz celotne Rusije.

Kremlj nima novih informacij glede rusko-ameriških pogovorov o Ukrajini. Medtem naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva prepustitev dela Donbasa Rusiji. Ukrajina je prevzela 1000 trupel svojih vojakov, Budanov pa trdi, da Rusija načrtuje popolno okupacijo Donecke oblasti do pomladi 2026, kar pa se mu zdi nerealno.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je z vodjo Ministrstva za promet Andrejem Nikitinom razpravljal o trenutnem stanju in prihodnjem razvoju prometnega sistema Rusije, je sporočila služba za odnose z javnostjo Kremlja.

Kremelj je kritiziral izjave generalnega direktorja Erbasa, Renea Obermana, o potrebi po namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te izjave kažejo na 'izgubo zadržanosti in premišljenosti' v evropskih političnih pristopih, zlasti v zvezi z obrambnimi sistemi v Kaliningrajski oblasti. Peskov je dodal, da ga atomske grožnje zelo skrbijo.

Evropski zunanji ministri so poudarili, da morajo biti Ukrajinci in Evropejci vključeni v vsak načrt za končanje konflikta v Ukrajini, potem ko so ZDA predlagale ureditev razmer. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve, Kaja Kallas, je zagotovila, da bodo ministri na srečanju obravnavali "nedavne novice" o vojni.

Ameriški mediji poročajo, da ZDA tajno razvijajo nov mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi presenetil ukrajinske in evropske uradnike. Po poročanju Russia Today naj bi načrt vseboval 28 točk in naj bi ga Moskva in Washington tiho usklajevala. Donald Trump je konflikt med Rusijo in Ukrajino označil za "prekleto vojno". Ruske sile so sestrelile 65 ukrajinskih brezpilotnih letal nad ruskimi regijami.

Češki zunanji minister Jan Lipavský je ostro kritiziral mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, rekoč, da gre za "mnchenski scenarij" in princip "o Ukrajini brez Ukrajine". Vodja zunanje politike EU Kaja Kallas je dejala, da mora mirovni načrt podpreti Ukrajina in Evropa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v sredo v Turčiji sestal s turškim predsednikom Erdoganom, da bi oživili mirovna pogajanja z Rusijo. Pričakuje se tudi prisotnost posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Hkrati je administracija Donalda Trumpa pripravila mirovni načrt v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini, kar je presenetilo nekatere republikanske kongresnike, ki menijo, da je načrt naklonjen Rusiji. Kremelj trenutno ne namerava sodelovati v pogovorih.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Rusija je odprta za nadaljevanje pogovorov o Ukrajini, prekinitev pa ni nastala po krivdi Moskve, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je Peskov izrazil obžalovanje zaradi odločitve Poljske o zaprtju ruskega generalnega konzulata, kar se mu zdi nerazumno. Medtem svet razpravlja o morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino, a se Kremelj o tem ne izreka.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Predsednik uprave Airbusa, René Obermann, je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril, da mora Evropa razviti lastne taktične jedrske zmogljivosti, da bi se zoperstavila naraščajočemu ruskemu arzenalu. Po njegovem mnenju pomanjkanje skupnega odvračanja na tej ravni pušča "nevarno vrzel" v evropski strategiji, še posebej ob zaostrovanju groženj iz Moskve.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Med obiskom razstave v Moskvi se je Vladimir Putin srečal s humanoidnim robotom Green. Kremelj je sporočil, da Putin osebno ne uporablja umetne inteligence, jo pa uporabljajo uradniki, ki delajo zanj. Li Qiang se je srečal s Putinom.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Vladimir Putin se je odzval na govorice o svojem zdravju. Poudaril je, da je njegovo zdravje dobro, kar je nenavadno, saj se v Rusiji o zdravju predsednika običajno ne razpravlja javno.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Britanski obrambni minister John Healey je opozoril Kremelj, da je Združeno kraljestvo pripravljeno na vojaški odgovor, potem ko je ruska vojaška ladja Yantar že drugič letos vplula v širše britanske vode. Posadka ladje je med nadzorom nad njenim gibanjem usmerjala laserje v britanske pilote.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da v bližnji prihodnosti ni načrtov za srečanje ministra ameriške vojske z ruskimi predstavniki. Peskov je zanikal možnost srečanja med obiskom ameriške delegacije v Ukrajini.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

Vladimir Putin je sporočil, da je opravil letni zdravniški pregled, ki je trajal približno dva dni in je vključeval nočitev v kliniki. Rezultati pregleda so pokazali, da je njegovo zdravstveno stanje dobro.

Britansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je ruska vohunska ladja Yantar med delovanjem v bližini britanskih teritorialnih voda z laserjem ciljala na pilote letal Kraljevega vojnega letalstva (RAF), ki so nadzirali njeno gibanje. Britanska vlada je zaradi tega incidenta poslala ostro opozorilo Kremlju in zagrozila z ustreznimi ukrepi.

Kitajski premier Li Qiang se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer je poudaril, da je kitajska zavezanost razvoju vzajemno koristnega sodelovanja z Rusijo dosledna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z mongolskim premierjem Gombodžavinom Zandanšatarjem, ki je pripotoval v Moskvo, da bi se udeležil zasedanja sveta voditeljev vlad držav.

Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.

Britanski obrambni minister je sporočil, da je ruska vohunska ladja vplula v britanske vode in usmerjala laserje v vojaške pilote. Britanska vlada je zaradi incidenta opozorila Rusijo, medtem ko britanska mornarica in letala RAF spremljajo gibanje ladje. V pripravljenosti so tudi "vojaške možnosti", če bi ladja postala grožnja.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Vladimir Putin je proslavil začetek gradnje novega jedrskega ledolomilca 'Stalingrad'. Rusija s tem utrjuje svoje zahteve po arktičnih virih.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Tiskovni predstavnik predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Kremelj meni, da je izklop mobilnega interneta v številnih ruskih regijah za boj proti napadom brezpilotnih letal upravičen ukrep. Po njegovih besedah te odločitve sprejemajo pristojni organi, odgovorni za varnost.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Po poročanju virov blizu Kremlja naj bi kombinirana neposredna linija in velika tiskovna konferenca Vladimirja Putina potekali 19. decembra. Kot poroča RBC, dokončna odločitev o datumu še ni bila sprejeta, omenjajo pa tudi 18. december kot možen datum.

Poljska trdi, da je za morebitno smrtonosno eksplozijo na njenem železniškem omrežju odgovorna tuja država. Hkrati se po Evropi širi val kriminala, za katerega voditelji krivijo Kremelj.

Moskva trdi, da Ukrajina že več kot 100 dni ni uradno obvestila o prekinitvi istanbulskih pogovorov. Hkrati ruske sile poročajo o zavzetju novih ozemelj na vzhodnem frontu, medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nadaljuje turnejo po evropskih državah.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Rusija je v odziv na nedavne ukrajinske napade na ruska letalska oporišča izvedla največji napad z droni doslej, pri čemer je izstrelila 430 dronov in 18 raket. Ukrajinska zračna obramba je prestregla 405 dronov in 14 raket, vendar je padajoče razbitje povzročilo obsežno uničenje. V napadu je umrlo šest civilistov, med njimi nosečnica in malček, 35 ljudi pa je bilo ranjenih. Kremelj je napad predstavil kot odgovor na ukrajinske provokacije.