Ruski predsednik Vladimir Putin je tajskemu kralju Maha Vajiralongkornu poslal sožalno brzojavko zaradi tragične železniške nesreče v provinci Nakhon Ratchasima, ki je terjala najmanj 32 smrtnih žrtev. Po navedbah tiskovne službe Kremlja je Putin izrazil globoko sočutje in podporo družinam ter bližnjim umrlih v tej katastrofalni nesreči. Nesrečo, ki se je zgodila 14. januarja, naj bi po nekaterih poročilih povzročil padec gradbenega žerjava na potniški vlak. Incident je povzročil obsežno gmotno škodo in ustavil promet na ključni železniški povezavi v osrednjem delu države. Tajske oblasti so nemudoma začele preiskavo o vzrokih za padec žerjava in morebitno odgovornost izvajalcev del. Uradna Moskva je s to potezo potrdila diplomatsko prakso izražanja sožalja ob velikih nesrečah v prijateljskih državah. Tajski kralj se na sožalje javno še ni odzval, so pa lokalne reševalne službe potrdile, da se število žrtev morda še poveča zaradi resnosti poškodb številnih potnikov, ki so še vedno v kritičnem stanju.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v intervjujih za različne medije, vključno z BBC-jem, ponovil prepričanje, da je Donald Trump edini svetovni voditelj, ki lahko zaustavi Vladimirja Putina in njegove grožnje Evropi. Nawrocki je kritičen do evropskih voditeljev in poudarja, da je Trump edini, ki lahko reši to težavo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ruske oblasti so v zadnjem letu znatno poostrile nadzor nad reproduktivnimi pravicami žensk in deklet, s čimer želijo ustaviti upadanje števila prebivalstva. Kremelj je v svojo strategijo vključil agresivno kampanjo, ki nosečnost predstavlja kot obvezno družbeno normo namesto osebne izbire, pri čemer se ženske, ki želijo opraviti splav, soočajo z močnimi pritiski v klinikah in verskih ustanovah. Po navedbah neodvisne ruske publikacije 7×7 država otežuje dostop do zdravstvene oskrbe na tem področju, v procese pa vse pogosteje vključuje predstavnike cerkve in propagando. Ženske, ki obiščejo klinike zaradi prekinitve nosečnosti, so po novem deležne ideološkega pritiska, ki vključuje uporabo anatomsko nepravilnih modelov zarodkov in obvezna duhovna svetovanja s strani pravoslavnih duhovnikov. V nekaterih primerih klinike organizirajo celo molitvene obrede pred ikonami za pomoč pri porodu, kar ustvarja okolje moralne obsodbe. Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da gre za načrtno strategijo Kremlja, kjer o usodi ženskih teles vse pogosteje odločajo ideološke smernice države, kar povzema tudi geslo kampanje, da bo ženska rodila, če se moški tako odloči. Ta represivni pristop k nataliteti odraža širši premik Rusije k ultrakonservativnim vrednotam in militarizaciji družbe. Kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi ne rešujejo temeljnih gospodarskih in socialnih vzrokov za nizko rodnost, temveč zgolj omejujejo telesno avtonomijo žensk. Medtem ko se dostop do varnih posegov zožuje, neodvisni opazovalci svarijo pred nevarnostmi ilegalnih splavov in nadaljnjim krčenjem državljanskih svoboščin v državi.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je med svojo pridigo po božični liturgiji v vnebovzetni katedrali v moskovskem Kremlju izjavil, da se v Rusiji oblikuje posebna civilizacija. Po njegovih besedah ta nova družbena struktura temelji na triedinosti znanosti, gospodarstva in vere v Boga, kar naj bi Rusijo naredilo privlačno za številne države po svetu. Verski voditelj je poudaril, da posebnost sodobne ruske civilizacije izhaja iz sinteze tehnološkega napredka in močnih duhovnih temeljev. Prepričan je, da bo ta model služil kot alternativa drugim svetovnim sistemom in bo sčasoma pritegnil državljane mnogih držav, ki iščejo ravnovesje med materialnim razvojem in verskimi vrednotami. Njegove izjave prihajajo v času, ko se ruske institucije vse bolj distancirajo od zahodnih liberalnih vrednot in poudarjajo lastno suverenost na vseh področjih družbenega življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v svojih tradicionalnih novoletnih nagovorih narodu in vojski izrazila diametralno nasprotni si stališči glede prihodnosti vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin v nagovoru ob vstopu v leto 2026 poudaril svoje neomajno prepričanje v končno vojaško zmago Rusije in ruske vojake označil za heroje, je Zelenski v svojem nagovoru zatrdil, da je mirovni načrt že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu ukrajinske strani pa Putinova retorika nakazuje na strategijo izčrpavanja, saj se ruska vojska osredotoča na vztrajnost in upa na popuščanje potrpežljivosti Zahoda. Analitiki opozarjajo, da je Rusija pod Putinovim vodstvom postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar ruski predsednik še vedno stavi na svojo kalkulacijo, da bo čas na njegovi strani. Putin je v govoru poudaril odločnost in skušal projicirati moč, kljub temu da so bili začetni cilji hitre zmage leta 2022 neuspešni. Zelenski na drugi strani kljub napovedim o pripravljenem mirovnem dogovoru opozarja na nevarnost novega leta vojne, kar kaže na negotovost diplomatskih prizadevanj, ki so se v zadnjih mesecih odvijala med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.