Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo izvedla agencija Mediana, kaže na opazno polarizacijo slovenskega političnega prostora. Vodilna opozicijska stranka SDS ohranja prvo mesto z 21,3-odstotno podporo, vendar se ji je vladajoče Gibanje Svoboda z 18,3 odstotka glasov močno približalo. Razlika med največjima tekmicama se je tako zmanjšala na vsega tri odstotne točke, kar nakazuje na stabilizacijo podpore največji koalicijski stranki. Rezultati ankete kažejo, da bi parlamentarni prag v primeru predčasnih volitev prestopilo osem političnih strank, kar bi pomenilo precej razdrobljen zakonodajni organ. Kljub širokemu naboru potencialnih parlamentarnih strank pa se določeni politični subjekti soočajo z resnimi težavami pri ohranjanju volilnega telesa. Podpora se kopiči predvsem pri dveh največjih polih, medtem ko manjše stranke bijejo boj za politično preživetje. Največji upad podpore sta zabeležila stranka Levica in projekt Vladimirja Prebiliča, Prerod. Levica bi po januarskih podatkih prejela le 2,1 odstotka glasov, kar je pod pragom za vstop v državni zbor, še slabše pa se je odrezal Prerod z 1,5-odstotno podporo. Ta gibanja znotraj volilnega telesa kažejo na to, da se slovenski volivci v obdobju političnih napetosti vse bolj nagibajo k uveljavljenim in večjim političnim opcijam.

V slovenskem političnem prostoru se je ponovno razvnela razprava o financiranju nevladnih organizacij (NVO), potem ko so predstavniki desnosredinskih strank, vključno z Janezom Janšo, izpostavili potrebo po prevetritvi proračunskih sredstev za ta sektor. Po navedbah desnih medijev je namen predlaganih ukrepov omejiti financiranje organizacijam, ki jih ocenjujejo kot neučinkovite ali ideološko pristranske, medtem ko leva politična struja opozarja na ogrožanje civilne družbe. Nasprotniki sedanjega sistema trdijo, da se leva politika ob kritikah financiranja pogosto skriva za splošno družbeno koristnimi skupinami, kot so gasilci, čeprav ti delujejo po specifični zakonodaji. Kritiki izpostavljajo, da bi morala biti sredstva namenjena predvsem tistim organizacijam, ki prinašajo merljive koristi za državljane, namesto tistim, ki se ukvarjajo izključno s političnim aktivizmom ali promocijo specifičnih ideoloških agend. Odzivi na napovedi o morebitnem krčenju sredstev so v delu javnosti in med predstavniki levice sprožili ostre kritike. Ti poudarjajo pomen nevladnega sektorja pri varovanju človekovih pravic in nadzoru nad oblastjo. Razprava ostaja močno polarizirana, saj obe strani vztrajata pri svojih interpretacijah vloge in pomena nevladnih organizacij v sodobni slovenski družbi.

Premier Robert Golob je na delovno kosilo prihodnji torek povabil sedem ali osem predstavnikov pretežno levosredinskih strank, tako parlamentarnih (SD in Levica) kot tudi neparlamentarnih, med njimi Vesno, Prerod in Resni.co. Namen srečanja je iskanje potencialnih koalicijskih partnerjev.

Poslanka Nataša Sukič je danes prevzela vodenje poslanske skupine Levica, potem ko je njen predhodnik Matej Tašner Vatovec prestopil v vrste Socialnih demokratov (SD). Iz stranke so sporočili, da Sukičeva podrobno pozna delo parlamenta in ključne vrednote stranke, o kadrovski spremembi pa so že uradno obvestili predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Prestop Mateja Tašnerja Vatovca, ki je veljal za enega najvidnejših obrazov Levice, je v stranki povzročil precejšnje spremembe, saj ima poslanska skupina po njegovem odhodu le še tri člane. Gre za pomemben premik znotraj koalicijskih sil, ki sledi obdobju ugibanj o prihodnosti dolgoletnega vodje poslancev. Nova vodja poslanske skupine bo morala kljub zmanjšanemu številu poslancev zastopati stališča najmanjše koalicijske stranke v zakonodajnem postopku. Tašner Vatovec se je s prestopom pridružil stranki pod vodstvom Matjaža Hana, kar po mnenju analitikov kaže na določena trenja znotraj levega političnega pola v Sloveniji.

Predsednik vlade Robert Golob je v uradni izjavi poudaril, da koalicija po prestopu nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca v vrsto Socialnih demokratov (SD) ostaja trdna. Premier je izpostavil, da dogodek ne bo vplival na medsebojne odnose med koalicijskimi partnericami, čeprav je ob tem izrazil določeno mero zaskrbljenosti zaradi tovrstnih premikov v predvolilnem obdobju. Golob je pojasnil, da takšni prestopi ne koristijo nikomur, vendar je koalicija še naprej enotna in zavezana skupnemu cilju ponovitve mandata. Premier si je ob tem zaželel, da se podobni dogodki v prihodnje ne bi več dogajali, saj bi se morala politika v tem času osredotočiti na vsebino in stabilnost. Kljub spremembi v številu poslancev posameznih strank znotraj koalicije, vodstvo vlade zagotavlja, da programska prioriteta in operativno delo izvršne oblasti ostajata nespremenjena. Izjave so bile podane z namenom pomiritve javnosti in potrditve trdnosti trenutne politične zveze pred prihajajočimi izzivi.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Dosedanji vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je nenadno izstopil iz stranke in se pridružil Socialnim demokratom (SD). Odločitev, o kateri je svojo nekdanjo stranko obvestil šele danes, je povzročila buren odziv v vodstvu Levice. Sokoordinatorica stranke Asta Vrečko je njegov prestop označila za izdajo stranke, ki naj bi bila motivirana izključno z Vatovčevimi osebnimi interesi in političnimi koristmi. Vrečko je v izjavi za javnost poudarila, da ravnanje dolgoletnega poslanca ne odraža vrednot stranke, obenem pa je izrazila prepričanje, da odhod ne bo ogrozil prihodnosti Levice. Matej Tašner Vatovec je svojo potezo utemeljil z verovanjem, da bo prestop k Socialnim demokratom pod vodstvom Matjaža Hana prispeval h krepitvi celotnega levega političnega pola v Sloveniji. Kljub temu pa je v koalicijskih vrstah čutiti napetost, saj je bil prestop za večino članov popolno presenečenje. Dogodek sproža vprašanja o stabilnosti poslanske skupine Levica in o nadaljnjih razmerjih znotraj vladne koalicije, kjer SD in Levica delujeta kot partnerici.

Predsednik SD Matjaž Han je v ožjem krogu napovedal pomembno kadrovsko okrepitev in obvestil, da bo javnost seznanjena s prestopom enega od vidnih poslancev Levice v SD. Neuradno naj bi šlo za vodjo poslancev Levice, Mateja Tašnerja Vatovca.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Berlinski župan Wegner je sabotažo na elektroenergetskem omrežju v Berlinu označil za terorizem. Odgovornost za napad je prevzela levičarska skupina Vulkangruppe. Zaradi napada je ostalo brez elektrike 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Pričakovati je, da bo izpad elektrike trajal do četrtka.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.

Z vidika zaposlenih so nekateri prazniki v letu 2026 neugodni, saj padejo na vikende. Levica in Zeleni zahtevajo nadomestilo med tednom, medtem ko strokovnjak meni, da je debata nesmiselna. Debata poteka v Nemčiji.

Elif Eralp, vodilna kandidatka stranke Levica, je označila postavitev ograje okoli parka Görlitzer Park v Berlinu za "absolutno nesmiselno" in kritizirala projekt kot potrato davkoplačevalskega denarja. Zavzema se, da park ponoči ne bi bil zaprt.

Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je prepovedoval zdravstvenim delavcem delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev, neustaven. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja ureditev pred sprejetjem sprememb zakona. Razveljavitev se nanaša na prepoved dela pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih ter omejitve dela pri koncesionarjih.

Minister za delo Luka Mesec je odgovoril na kritike premierja Roberta Goloba glede predloga za dvig minimalne plače, rekoč, da sta se o tem pogovorila. Poudaril je, da ima pri presoji o ustrezni višini minimalne plače glavno besedo minister za delo, kljub temu, da imata Svoboda in Levica očitno različna stališča glede tega vprašanja.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

V Severnem Porenju-Vestfaliji AfD in Levica hitro pridobivata nove člane, tudi Zeleni beležijo rekordno rast članstva. Hkrati pa stranki CDU in SPD stagnirata. To odpira vprašanja o prihodnjih volitvah v deželni zbor leta 2027.

S 46 glasovi za in 25 proti so poslanci potrdili zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Zakon omogoča javnim zavodom pogodbena sodelovanja z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbuja specializacijo iz urgentne medicine.

Stranka Levica v Nemčiji poziva k zagotovitvi brezplačnih sanitarij na vseh železniških postajah, pri čemer poudarjajo, da je dostop do sanitarij temeljna pravica. Deutsche Bahn se s tem ne strinja in pojasnjuje, da morajo biti sanitarije finančno vzdržne.

Opozicija, predvsem Zeleni in Levica, je ponovno zahtevala pojasnila od Jensa Spahna, vodje poslanske skupine Unije, glede nabave zaščitnih mask med pandemijo koronavirusa. Opozicija vidi v tem novo priložnost za razjasnitev okoliščin.

Poslanska skupina Levica je v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o varstvu dreves v urbanih okoljih. Predlagani zakon naj bi zagotovil celostno zaščito drevesnega habitata ter prispeval k ohranjanju zdravega in varnega okolja.

Poslanec Zvone Černač je na novinarski konferenci izpostavil, da si bo vlada Roberta Goloba zapomnila po dveh negativnih dosežkih: podaljševanju čakalnih vrst na področjih, kot so zdravstvo in dostop do domov za starejše, ter višanju davkov. Černač je izpostavil tudi problematiko stroškov opravljanja vozniških izpitov.

Štiri države – Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija – so napovedale bojkot Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje na tekmovanju kljub pozivom k izključitvi zaradi konflikta v Gazi. BBC podpira odločitev EBU. Nekatere države so izrazile zaskrbljenost zaradi domnevnega nepoštenega glasovanja. Bojkot je sprožil razpravo o politični nevtralnosti Evrovizije in povzročil finančne skrbi glede prihodnosti tekmovanja. Anketa v Veliki Britaniji je pokazala, da večina Britancev podpira bojkot.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot prihajajoče Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da dovoli udeležbo Izraelu. Odločitev je sprožila polemike in zaskrbljenost zaradi izraelskega delovanja v Gazi. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko druge države razmišljajo o pridružitvi bojkotu. Malta pa je potrdila svojo udeležbo kljub pozivom k bojkotu.

Po odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli udeležbo na Evroviziji 2026 na Dunaju, so Nizozemska, Irska, Slovenija in Španija napovedale bojkot tekmovanja. Kljub temu organizatorji, vključno z avstrijsko radiotelevizijo ORF, zatrjujejo, da to ne bo vplivalo na izvedbo dogodka, saj pričakujejo udeležbo približno 35 držav. Medtem ko Francija, Nemčija in Avstrija podpirajo udeležbo Izraela, v Italiji in drugih državah še potekajo razprave o morebitnem umiku.

Političarka stranke Levica, Reichinnek, je po tem, ko je njeno opravičilo z migreno naletelo na posmeh, pozvala k bolj odprtemu dialogu o boleznih. Poudarila je, kako močno jo migrena prizadene in kako pomembno je destigmatizirati bolezni.

Zaradi sodelovanja Izraela na Evroviziji 2024 se pojavljajo pozivi k bojkotu, nekateri udeleženci pa celo grozijo z izstopom. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Francoski minister Jean-Noël Barrot je pozdravil dejstvo, da je Francija prispevala k preprečitvi bojkota Izraela. Rai je potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Ministrstvo za kulturo Nemčije pod vodstvom Wolframa Weimerja nasprotuje izključitvi Izraela iz Evrovizije in grozi z nemško odsotnostjo. Oddajniki, ki sodelujejo na Evroviziji, razpravljajo o udeležbi Izraela, pri čemer nekateri grozijo z bojkotom. Francoski minister Jean-Noël Barrot je zadovoljen, da je Francija preprečila bojkot Izraela na tekmovanju. Medtem pa je italijanska radiotelevizija Rai potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Po pozivu premierja Roberta Goloba k razmisleku o odpravi volilnega molka sta Gibanje Svoboda in SDS izrazila naklonjenost ideji, medtem ko sta SD in Levica poudarila potrebo po temeljitem premisleku.

Visoke cene kuhanega vina na božičnih sejmih v Nemčiji so spodbudile voditelja stranke Levica, da predlaga ukrepe za znižanje cen priljubljene praznične pijače.

V berlinskem parlamentu poteka spor glede morebitnega postopka prepovedi stranke AfD. Zeleni in Levica pozivata k jasnemu signalu proti AfD, medtem ko se CDU in SPD zavzemata za bolj splošne formulacije. Zeleni so AfD celo označili za "Lorda Voldemorta". Razprava je potekala v Abgeordnetenhausu, kjer sta Zeleni in Levica že maja vložili zahtevo za uvedbo postopka prepovedi AfD, saj naj bi imela stranka "protizakonsko usmeritev". CDU in SPD sta se strinjali s predlogom o prepovedi strank, vendar brez neposrednega imenovanja AfD.

Wenke Brüdgam, političarka stranke Levica in pooblaščenka za enakost spolov v Mecklenburg-Predpomorjanskem, je na Instagramu objavila video, v katerem je prikazano, kako odstranjuje nemške zastave z "izpraznjenih hiš" na otoku Rügen. Dejanje je sprožilo ogorčenje in pozive k njenemu odstopu.

Številni viri poročajo, da si koalicija prizadeva zagotoviti lastno večino za sprejetje pokojninskega paketa v Bundestagu v petek. Napetost narašča, saj ni jasno, ali bo koaliciji uspelo doseči soglasje ali pa bo potrebovala glasove Levice.

Stranka Levica je v Bundestagu olajšala pot k sprejetju pokojninskega paketa. Merz in Spahn se trudita pridobiti vsak glas Unije za sporni pokojninski paket, pri čemer jima pomoč prihaja s strani, na katero CDU in CSU ne želita biti odvisni.

Koalicija v Nemčiji do petka trepeta za večino pri sprejetju pokojninskega paketa, saj bi neuspeh pri glasovanju o zakonu pomenil konec koalicije. To ustvarja izjemen pritisk na poslance.

Vladajoča koalicija naj bi na predlog Tanje Fajon namenila 762.400 evrov za prenovo vodovodnega sistema v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini. Ta poteza je povzročila nezadovoljstvo, saj naj bi v Sloveniji 150.000 ljudi še vedno nimajo dostopa do pitne vode. Kritiki opozarjajo, da župan Velike Kladuše poziva k volitvam za Jankovića.

Odbor Državnega zbora za finance je zavrnil predlog NSi za znižanje DDV na 15 osnovnih živil s 9,5 % na 5 %. Predlog ni dobil podpore, saj Svoboda in Levica nista prepričani, da bi se končne cene dejansko znižale, opozicija pa je poudarila pomen prihrankov za ranljive skupine. SD se je pri glasovanju vzdržala.

V Nemčiji se nekaj tednov pred koncem leta zaostruje razprava o zasebni uporabi pirotehničnih izdelkov. Stranka Levica se zavzema za strožje omejitve, pri čemer bi dovolili izjeme le v posebnih primerih.

Člani Levice, ki jih je intervjuval Uutissuomalainen na strankarskem kongresu, so ocenili, da je bila odločitev stranke, da se umakne iz parlamentarne dolžniške zanke, pravilna.

Na Vinici pri Črnomlju, ob reki Kolpi, so policisti sprejeli večjo skupino tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Posnetki na omrežju X prikazujejo več deset migrantov, ki prehajajo mejo brez nadzora. Uporabnik omrežja X je opozoril na pomanjkanje nadzora pri prečkanju meje.

Jan van Aken, šef stranke Levica, želi podpreti mlade s svetovalcem o vojaškem naboru. Kot prvi nasvet predlaga uporabo konoplje.

Glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v Spodnji Saški sta SPD in CDU izenačeni po podpori volivcev. Zeleni in SPD ne bi več imeli večine, medtem ko AfD beleži porast podpore. Nova anketa kaže, da sta SPD in CDU izenačeni, medtem ko AfD močno pridobiva. Če bi bile volitve danes, bi rdeče-zelena koalicija izgubila večino, trenutno pa bi bila mogoča samo ena koalicijska možnost.

V mestu Bad Salzuflen v Nemčiji se odvija politična drama, kjer želijo stranke CDU, SPD, Zeleni in Levica odstaviti Sabine Reinknecht iz stranke AfD s položaja tretje podžupanje, le dva tedna po njeni izvolitvi. Razlog za to je nestrinjanje drugih frakcij v mestnem svetu z njeno izvolitvijo, ki jo je vodja AfD Alice Weidel označila za "senzacionalen uspeh".

René Wilke, notranji minister Brandenburga, je postal član SPD. Pred tem je bil Wilke član stranke Levica, kasneje pa je deloval kot nestrankarski minister. Njegov prestop v SPD je sprožil ugibanja o morebitnem nasledstvu Dietmarja Woidkeja na mestu ministrskega predsednika.

Spopad glede vladnega pokojninskega paketa v Nemčiji je ušel izpod nadzora, kar ustvarja velik pritisk na Friedricha Merza. Prihodnost koalicije je negotova, saj se nadaljujejo pogovori o kompromisu ali morebitnem razpadu vlade.

Stranka Levica je v Ljubljani ustanovila svoj podmladek, imenovan Mlada Levica. Za koordinatorico je bila izvoljena Lana Nikolić. Podmladek si bo prizadeval za uresničevanje socialne države in delavskih pravic, s poudarkom na skupnosti kot odgovoru na individualizem.

Državni zbor je z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti po približno triurni razpravi. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicije.

Jan van Aken, vodja stranke Linke, kritizira nemški uvoz plina iz Rusije. Zvezno podjetje Sefe še naprej uvaža utekočinjeni zemeljski plin na podlagi dolgoročnih pogodb. Van Aken zahteva, da Sefe takoj ustavi svoje »umazane posle«.