ZDA in njeni evropski zavezniki so začeli razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu konflikta z Rusijo. ZDA naj bi Ukrajini zagotovile podporo v primeru prihodnjega napada Rusije, kar nakazuje na morebitno vključitev Washingtona v sistem varnostnih jamstev kot del prihajajočega načrta za prekinitev ognja.

Rusija je Združenim državam Amerike predala dodatne materiale, vključno z dešifriranimi podatki o poti in krmilnikom ukrajinskega drona, ki naj bi 29. decembra 2025 izvedel napad na rezidenco predsednika Ruske federacije v Novgorodski regiji. Srečanje je potekalo med predstavnikom vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in načelnikom Glavnega obveščevalnega urada Generalštaba Ruske federacije, Igorjem Kostjukovom.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Stalni predstavnik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato Matthew Whitaker je v intervjuju za televizijsko postajo Fox Business napovedal, da bodo ZDA podrobno preučile okoliščine nedavnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da nameravajo ameriške oblasti temeljito analizirati vse razpoložljive obveščevalne podatke o dogodku, ki ga ruska stran označuje za teroristični napad. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, ko so ukrajinske oborožene sile izvedle obsežen napad z 91 droni na cilje v Rusiji, vključno z območjem Novgorodske oblasti, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa dogodek označuje za dejanje, ki se je zgodilo v izjemno občutljivem diplomatskem trenutku, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost silovitega ruskega povračilnega ukrepa. Analiza naj bi razjasnila stopnjo neposredne vpletenosti ukrajinskih sil in morebitne posledice za nadaljnje mednarodne odnose.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil posodobljen mirovni načrt v 20 točkah, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Načrt vključuje možnost umika ukrajinskih sil iz vzhodne Ukrajine, Zelenski pa od Rusije pričakuje odgovor na načrt med srečanjem z ameriško stranjo in poudarja pripravljenost Ukrajine na pogajanja na najvišji ravni.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se ZDA približale rešitvi ukrajinskega konflikta bolj kot kdaj koli prej in da bi se lahko kriza rešila v naslednjih 90 dneh. Opozoril je tudi, da bo zima v Ukrajini surova.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi se morala Ukrajina pripraviti na nadaljevanje bojev do leta 2026, če v kratkem času ne bo dosežen mirovni sporazum. Whitaker je v pogovoru za Fox News poudaril, da se bodo spopadi nadaljevali, če ne bo prišlo do dogovora.

Rusija je nadaljevala z obsežnimi zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s hipersoničnimi raketami, medtem ko so potekali pogovori med Volodimirjem Zelenskim in ameriškima odposlancema Stivom Vitkofom in Jaredom Kushnerjem. Zelenski je pogovor označil za "zelo konstruktiven".

Stalni predstavnik ZDA pri NATO, Matthew Whitaker, je izjavil, da je verjetnost ruskega napada na zavezništvo minimalna in da Rusija v bližnji prihodnosti ne načrtuje napada na NATO. Izjava je bila objavljena na kanalu DRM News na YouTubu.

ZDA so v posodobljeni strategiji nacionalne varnosti pozvale evropske države, da prevzamejo večjo odgovornost za lastno obrambo. Poudarile so tudi pomen hitre ureditve konflikta v Ukrajini in obnovitve odnosov z Rusijo. Bela hiša je ponovno izpostavila vzpostavitev strateške stabilnosti z Rusijo kot eno ključnih zunanjepolitičnih nalog v Evropi.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je v intervjuju za Newsmax poudaril, da Združene države še naprej verjamejo, da je mirna rešitev edina možna pot za končanje konflikta v Ukrajini.

Matthew Whitaker, ameriški predstavnik pri Natu, je med obiskom v Kijevu dejal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, da je treba konflikt končati. To je sporočil na družbenem omrežju X.

Administracija Donalda Trumpa se je odločila umakniti 800 vojakov iz Romunije, tako da jih bo v državi ostalo približno 1.000. Romunsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je bila ta odločitev pričakovana. Umik vojakov naj bi se zgodil leta 2026.

Donald Trump je ponovno zagrozil Španiji s carinami zaradi domnevno prenizkih izdatkov za obrambo, ki naj ne bi dosegali 5 % BDP, kot zahtevajo ZDA. Trump je dejal, da je Španija 'izjemno nespoštljiva' in bi morala biti kaznovana. Španska vlada je zmanjšala pomen groženj in jih označila za 'neformalne izjave'. Trump je tudi izjavil, da ni 'nič kaj zadovoljen' s Španijo, ker naj bi bila 'edina država', ki noče povečati svojih izdatkov za obrambo.

Donald Trump je izkoristil objavo dogovora o premirju v Gazi med Izraelom in Hamasom za poudarjanje svoje vloge pri doseganju miru, kar je storil preko objave na svojem omrežju Truth Social. Njegovo nominacijo za Nobelovo nagrado za mir sta podprla izraelski premier Benjamin Netanjahu in pakistanska vlada, ki sta izpostavila njegovo vlogo v nedavnih mirovnih prizadevanjih.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

Ukrajina je pripravljena ustaviti boj proti Rusiji vzdolž trenutne frontne črte v zameno za varnostna jamstva, je izjavil Matthew Whitaker, stalni predstavnik ZDA pri Natu, v intervjuju za televizijo Fox Business. Ta izjava nakazuje potencialno spremembo v strategiji Ukrajine in prizadevanjih za dosego miru v konfliktu z Rusijo.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Po izjavah ruskega predsednika Vladimirja Putina o možni rešitvi konflikta v Ukrajini, so na Zahodu pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj okrepi diplomatska prizadevanja za mirno rešitev. Responsible Statecraft (RS) poroča, da bi moral Trump podvojiti diplomatske napore.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med obiskom na Kitajskem poudaril pomen srečanj s kitajskimi podjetji za iskanje boljših rešitev za srbske državljane. Vučić se ni udeležil strateškega foruma na Bledu, kjer so evropski voditelji razpravljali o širitvi Evropske unije. V Pekingu je prisostvoval obeležitvi 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni in se srečal s kitajskim predsednikom. Fotografije Vučića na dogodku so sprožile različne odzive.

Veleposlanik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je na Blejskem strateškem forumu izjavil, da bi morala Evropa prevzeti več odgovornosti pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je nepošteno pričakovati, da lahko Združene države Amerike same dosežejo premirje in da je ključno, da Evropa aktivno prispeva k pripravljenosti Rusije in Ukrajine za dogovor.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da bo Ukrajina drago plačala za svojo vlogo v "neuspešni strategiji Zahoda" proti Rusiji. Ameriški ambasador pri Natu, Matthew Whitaker, je nakazal možnost udeležbe ukrajinskega predsednika na vrhu.

Ameriški ambasador pri Natu, Matthew Whitaker, je ponovil svoje prejšnje izjave in dejal, da je miselnost ruskega predsednika Vladimirja Putina »bolna, izkrivljena in verjetno nelogična«. Dodal je, da je nemogoče razumeti Putinovo miselnost in da se verjetno ne želi soočiti z najmočnejšo vojsko na svetu.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

NATO je začel usklajevati redne in obsežne dobave orožja Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je Nizozemska napovedala dobavo opreme za protizračno obrambo Ukrajini.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump razmišljata o »mega poslu«, po katerem bi ZDA kupile ukrajinske drone, Ukrajina pa ameriško orožje. Medtem so ZDA po besedah veleposlanika Nata Matthewa Whitakerja že pospešile dostavo orožja Ukrajini. Nemški politik Friedrich Merz je potrdil, da bo Ukrajina v nekaj tednih prejela sisteme Patriot. Vendar pa je vojaški strokovnjak Ivan Kirychevsky izrazil zaskrbljenost glede preusmeritve Patriotov iz Švice. Hkrati je Bela hiša napovedala, da se bo Rusija soočila z visokimi carinami in sekundarnimi sankcijami, če v 50 dneh ne bo sklenila mirovnega dogovora z Ukrajino. Ukrajinski diplomat Volodimir Khandohij pa je izrazil kritiko do Trumpovega ultimata Putinu, češ da še vedno igra na strani agresorja.

Združene države Amerike si prizadevajo za hitro dobavo orožja Ukrajini v skladu z načrtom, ki ga je predstavil Donald Trump. Poleg tega razmišljajo o prodaji sistemov protiletalske obrambe Patriot iz lastnih zalog, je izjavil ameriški ambasador pri NATO-ju Matthew Whitaker. Medtem je Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo podprl napotitev dveh pripadnikov Slovenske vojske v štabne, nebojne funkcije v Nemčiji v okviru NATO-ve pobude za krepitev ukrajinskih sil, čeprav je poslanec DNP-ja Vladislav Bojović nasprotoval tej odločitvi.

Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je v Bruslju poudaril, da ZDA pričakujejo, da bodo evropske države prevzele breme financiranja vojaške pomoči Ukrajini. Kljub umiku ZDA iz financiranja vojaške pomoči, Washington ne vidi razloga za zaskrbljenost glede pomanjkanja pomoči, vendar pa je navedena tudi določena pogoj, ki ni bil specifikiran.