Podjetje Talen Energy je v Ohio razširilo svoj portfelj plinskih zmogljivosti z nakupom dveh obratov v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev, s čimer sledi agresivnemu trendu energetskih podjetij, ki skušajo zadovoljiti naraščajoče potrebe po električni energiji. Skupaj z julijskimi nakupi v Pensilvaniji je podjetje v enem letu za plinsko generacijo namenilo sedem milijard dolarjev, kar v omrežje PJM prinaša dodatnih 5,5 gigavatov moči. Ta širitev je neposreden odgovor na izjemno obremenitev omrežja, ki jo povzroča hitra rast podatkovnih centrov, predvsem v severni Virginiji. Poleg fosilnih goriv se energetski sektor vse močneje usmerja k jedrski energiji kot ključnemu viru za dolgoročno in podnebno nevtralno napajanje tehnologij umetne inteligence. Razvoj umetne inteligence zahteva neprekinjeno in stabilno oskrbo, kar je spodbudilo tudi podjetja, kot sta Vistra in Constellation, k obsežnim prevzemom energetskih objektov. Analitiki ocenjujejo, da bo prav umetna inteligenca tisti dejavnik, ki bo sprožil novo obdobje renesanse jedrske energije na svetovni ravni. Strateški premiki na ameriškem trgu kažejo na širšo tekmo za zagotavljanje energetske suverenosti v tehnološkem sektorju. Medtem ko naložbe v plin zagotavljajo takojšnjo stabilnost omrežja, dolgoročni načrti tehnoloških velikanov predvidevajo postopen prehod na napredne jedrske reaktorje. Konsolidacija trga, ki jo je lani začelo podjetje Constellation s prevzemom Calpina, se tako nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo, kar vpliva na rast vrednosti delnic energetskih podjetij.

Spletna enciklopedija Wikipedia je ob praznovanju svoje 25. obletnice delovanja v Londonu razkrila nove poslovne dogovore s ključnimi razvijalci umetne inteligence. Neprofitna organizacija je podpisala pogodbe s podjetji, kot so Amazon, Meta Platforms, Microsoft, Perplexity in francoski Mistral AI. Ti sporazumi bodo tehnološkim gigantom omogočili uraden dostop do obsežne baze podatkov enciklopedije za usposabljanje njihovih jezikovnih modelov. Sodelovanje predstavlja pomemben mejnik za Wikipedio, ki velja za enega zadnjih stebrov zgodnjega spleta, temelječega na prostovoljnem prispevanju vsebin. S temi licencami želi organizacija zagotoviti trajnostno financiranje in ustrezen nadzor nad uporabo svojih informacij v dobi generativne umetne inteligence. Odločitev sledi trendu v industriji, kjer založniki in lastniki vsebin vse pogosteje zahtevajo nadomestila za uporabo svojih podatkov. Vzporedno s tem so na trgu umetne inteligence opazne tudi druge dejavnosti, kot je objava podjetja Atomesus AI, ki je za uporabnike operacijskega sistema Android ponudilo časovno omejen dostop do premijskih funkcij. Ti premiki kažejo na vse večjo komercializacijo in dostopnost orodij za ustvarjanje slik in besedil, medtem ko Wikipedia ostaja ključni vir verodostojnih informacij za celoten ekosistem.

Podjetje MagicCube je pridobilo 10 milijonov dolarjev za širitev na področje biometrije in preverjanja identitete. Podjetje Tulip, ki izhaja iz MIT, je zbralo 120 milijonov dolarjev za razvoj aplikacij z umetno inteligenco za delavce na terenu. Sarah Clark je bila imenovana za vodjo širitve platforme za digitalno identifikacijo Hopae v ZDA. Podatkovno shranjevanje, ki ga poganja umetna inteligenca, bo po napovedih vodilo cikel pomnilnika strojne opreme leta 2026.

Avstralski nadzornik za spletno varnost je primerjal nove omejitve glede starosti na družbenih omrežjih z omejitvami hitrosti za vozila. Poudaril je, da so družbena omrežja po uveljavitvi prepovedi onemogočila dostop do približno 4,7 milijona računov, ki so jih identificirali kot račune otrok.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kripto borza Bitpanda s sedežem v EU se pripravlja na možnost javne prodaje delnic (IPO) v prvi polovici leta 2026. Binance Wallet je integriral trajno trgovanje preko platforme Aster, kar omogoča nadzor na verigi. Kripto borza Kraken s sedežem v ZDA je objavila pregled svojih provizij, funkcij, varnosti ter prednosti in slabosti.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Pentagon je objavil novo strategijo za hitro integracijo umetne inteligence (UI) v vojsko, s ciljem postati "UI-prva" sila. Ministrstvo za obrambo je odredilo odstranitev birokratskih ovir in uvajanje vrhunske komercialne UI. Hkrati poteka reorganizacija inovacijskih enot znotraj Pentagona, vzpostavlja se jasna linija vstopnih točk za netradicionalne ponudnike. ZDA si prizadevajo doseči prevlado na področju UI, da bi prehiteli Kitajsko, pri čemer je poudarek na integraciji UI za prihodnje vesoljske misije.

Podjetje Nano Nuclear Energy je podpisalo pismo o nameri z južnokorejsko industrijsko družbo DS Dansuk, kar pomeni pomemben korak pri uvajanju mikro modularnih reaktorjev na azijski trg. Sodelovanje se osredotoča na razvoj in lokalizacijo naprednih energetskih sistemov, vključno s stacionarnim visokotemperaturnim plinsko hlajenim reaktorjem KRONOS. Sporazum vzpostavlja formalni okvir za povezovanje ameriške tehnologije z južnokorejsko industrijsko bazo in regulativnimi institucijami. Ta razvoj sledi širšemu trendu v industriji, kjer tehnološki giganti vse pogosteje iščejo stabilne vire energije v jedrski tehnologiji. Nedavno je podjetje Meta sklenilo obsežen dogovor s podjetjem Oklo za nakup 1,2 gigavata energije, kar potrjuje koncept malih modularnih reaktorjev (SMR) kot realno alternativo tradicionalnim virom. Nano Nuclear s širitvijo v Južno Korejo išče priložnosti za komercializacijo svojih rešitev zunaj domačega trga. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo tovrstna partnerstva ključna za hitrejšo implementacijo jedrske tehnologije nove generacije. Mikro modularni reaktorji obljubljajo večjo prilagodljivost in nižje stroške postavitve v primerjavi s klasičnimi jedrskimi elektrarnami, kar je privlačno predvsem za industrijska središča in podatkovne centre z visoko porabo električne energije. Povezovanje z uveljavljenimi mednarodnimi partnerji naj bi olajšalo premostitev regulativnih ovir in pospešilo prehod v nizkoogljično družbo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriški tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico. Powell McCormick, ki je bila v preteklosti svetovalka v administraciji Donalda Trumpa in dolgoletna uslužbenka v finančnem sektorju, bo v novi vlogi zadolžena za vodenje celovite strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Njen prihod v vodstvo podjetja sledi kratkemu obdobju v upravnem odboru Mete, ki ga je zapustila decembra lansko leto. Generalni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob imenovanju poudaril, da so njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejana mreža poznanstev po svetu ključne za naslednjo fazo rasti podjetja, predvsem na področju umetne inteligence. Powell McCormick je pred tem zasedala visoke položaje v investicijski banki Goldman Sachs ter v banki BDT & MSD Partners, v politični sferi pa je služila kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost v Trumpovem prvem mandatu ter delovala v administraciji Georgea W. Busha. Imenovanje je sprožilo mešane odzive v javnosti in na družbenih omrežjih. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump odločitev javno pozdravil in jo označil za odlično izbiro, so kritiki na spletu izpostavili morebitne konflikte interesov. Ti se nanašajo predvsem na dejstvo, da je njen soprog Dave McCormick aktualni ameriški senator iz Pensilvanije, ki seduje v pomembnih senatnih odborih za finance in zunanje odnose, kar po mnenju nekaterih uporabnikov spominja na politično klientelizem oziroma t.i. »močvirje«.

Izvršni direktor podjetja Meta, Mark Zuckerberg, je uradno naznanil vzpostavitev nove pobude na najvišji ravni, imenovane Meta Compute. Projekt je zasnovan kot dolgoročni načrt za razvoj svetovne infrastrukture umetne inteligence, v okviru katerega namerava tehnološki velikan v tem desetletju zgraditi zmogljivosti v obsegu več deset gigavatov, dolgoročno pa celo več sto gigavatov. Zuckerberg je poudaril, da bodo inženiring, investicije in partnerstva pri gradnji te strukture postali ključna strateška prednost podjetja. Vodstvo pobude bosta prevzela Santosh Janardhan, vodja globalnega inženiringa pri Meti, in Daniel Gross, nekdanji izvršni direktor podjetja Safe Superintelligence. Gross bo odgovoren za dolgoročno strategijo zmogljivosti, dobaviteljska partnerstva, industrijske analize in poslovno modeliranje. Pomembno vlogo bo igrala tudi Dina Powell McCormick, novoimenovana predsednica in podpredsednica družbe, ki bo zadolžena za sodelovanje z vladami in suverenimi skladi pri financiranju ter uvajanju te obsežne infrastrukture. Naložba v Meta Compute sledi nedavnim prizadevanjem podjetja za zagotovitev stabilnih virov energije, vključno s tremi sporazumi o nakupu jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov. Meta s temi koraki utrjuje svojo pot proti razvoju t. i. superinteligence, kar je Zuckerberg v preteklosti že napovedal kot osrednji cilj podjetja. Strategija predstavlja prehod od zgolj programskih rešitev k obvladovanju celotne fizične in energetske verige, potrebne za napredno umetno inteligenco.

Priljubljena platforma za sporočanje WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta, razvija nove funkcije za starševski nadzor, ki bodo skrbnikom omogočile večji pregled nad dejavnostmi njihovih otrok. Po poročanju portala WABetaInfo bodo nove nastavitve staršem omogočile upravljanje tako imenovanih sekundarnih računov za mladoletne osebe, s čimer bodo lahko omejili, s kom otroci komunicirajo v aplikaciji. Sistem bo temeljil na povezovanju računov, kjer bodo starši lahko določali, da lahko otroci stopajo v stik le s shranjenimi kontakti, s čimer se zmanjšuje tveganje za interakcije z neznanci. Poleg omejevanja stikov bodo nove funkcije omogočale tudi neposredno upravljanje nastavitev zasebnosti na otrokovem računu, kar predstavlja pomemben korak k večji varnosti mlajših uporabnikov na spletu. Razvoj teh funkcij prihaja v času, ko se tehnološka podjetja spopadajo z vse večjimi pritiski regulatorjev glede varnosti otrok na družbenih omrežjih. Čeprav podrobnosti o točnem datumu širše uvedbe še niso znane, trenutne informacije kažejo na to, da si WhatsApp prizadeva vzpostaviti varnejše digitalno okolje, ki bi staršem nudilo orodja za aktivno zaščito mladostnikov pred neželenimi vplivi in nevarnostmi spletne komunikacije.

Ameriški tehnološki gigant Meta je za svojo novo predsednico imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo bančnico investicijske banke Goldman Sachs in nekdanjo svetovalko v administraciji Donalda Trumpa. Njeno imenovanje odraža strateški premik podjetja k tesnejšemu sodelovanju s politično sfero in osredotočenost na obsežno širitev infrastrukture za umetno inteligenco. McCormick bo s svojimi bogatimi izkušnjami iz sveta visokih financ in mednarodne politike prevzela ključno vlogo pri usmerjanju korporativne strategije v obdobju hitrega tehnološkega razvoja. Imenovanje osebe s tesnimi vezmi z nekdanjim in bodočim predsednikom ZDA nakazuje na Zuckerbergovo prizadevanje za pragmatičen odnos z Washingtonom. McCormick je bila v preteklosti namestnica svetovalca za nacionalno varnost in uživa ugled v obeh političnih polih, kar Meti omogoča boljši dostop do odločevalcev v času, ko se tehnološki sektor sooča z vse strožjo regulacijo. Njena primarna naloga bo vodenje investicij v podatkovne centre in strojno opremo, ki so nujni za ohranjanje konkurenčnosti na področju umetne inteligence. Ta kadrovska poteza utrjuje trend povezovanja tehnoloških mogotcev z vplivnimi političnimi akterji, s čimer se družba Meta pripravlja na nove geopolitične in gospodarske izzive. Analitiki ocenjujejo, da bo McCormick delovala kot most med silicijevo dolino in politično elito, kar bo podjetju pomagalo pri uresničevanju dolgoročnih infrastrukturnih projektov, ki presegajo zgolj razvoj družbenih omrežij.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Številni uporabniki družbenega omrežja Instagram so v zadnjih dneh prejeli več uradnih elektronskih obvestil s pozivom k ponastavitvi gesla, čeprav takšne zahteve niso sami sprožili. Sporočila so bila poslana z uradnega naslova platforme, kar je povzročilo precejšnjo negotovost in strah pred morebitnim vdorom v uporabniške račune. Uporabniki so o nenavadnih dejavnostih množično poročali na družbenih omrežjih, kjer so ugotovili, da gre za razširjen pojav, ki je prizadel milijone profilov. Podjetje Instagram je po poročanju tujih medijev skušalo pomiriti javnost z navodilom, naj uporabniki tovrstna sporočila preprosto prezrejo. Po njihovih navedbah gesla ne bodo spremenjena, če posameznik ne klikne na priloženo povezavo in ne zaključi postopka. Kljub uradnim pojasnilom pa so nekateri strokovnjaki za kibernetsko varnost opozorili na morebitno povezavo s preteklimi krajam podatkov, ki bi lahko sprožile tovrstne avtomatizirane procese. Poročilo varnostnega podjetja Malwarebytes nakazuje, da bi dogodek lahko bil povezan s krajo podatkov, ki naj bi prizadela približno 17,5 milijona računov. Čeprav Instagram trdi, da so računi varni, svetujejo previdnost pri upravljanju z digitalno identiteto. Dogodek poudarja pomen dvofaktorske avtentikacije, ki ostaja ključen element zaščite pred nepooblaščenimi dostopi do zasebnih profilov v času povečanih kibernetskih tveganj.

Ameriški tehnološki velikan Meta je danes pozval avstralsko vlado, naj ponovno preuči zakonodajo, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij. Podjetje, ki upravlja platformi Facebook in Instagram, je ob tem sporočilo, da je v skladu z novimi pravili v Avstraliji že ukinilo več kot 500.000 uporabniških računov mladoletnih oseb. Vodstvo Mete opozarja na operativne izzive in poziva k iskanju alternativnih rešitev za zaščito mladih na spletu. Zakonodaja, ki je začela veljati sredi decembra lani, od tehnoloških podjetij zahteva strogo preverjanje starosti in preprečevanje dostopa mladostnikom do njihovih storitev. Meta trdi, da so takšni ukrepi v nekaterih primerih težko izvedljivi, hkrati pa poudarjajo, da so že izvedli obsežne izbrise računov, da bi zadostili zakonskim zahtevam. Avstralska vlada za zdaj ostaja pri svoji odločitvi, saj prepoved utemeljuje z varovanjem duševnega zdravja mladih. Odziv Mete velja za enega najostrejših doslej, saj tehnološki sektor pozorno spremlja avstralski precedens, ki bi lahko služil kot model za podobne omejitve v drugih zahodnih državah. Vprašanje odgovornosti za varnost na spletu ostaja v središču javne razprave, kjer se interesi tehnoloških gigantov spopadajo z regulatornimi prizadevanji držav za večjo varnost otrok.

Meta je sporočila, da je v prvem tednu avstralske prepovedi uporabe družbenih omrežij za mladoletnike deaktivirala več kot 500.000 računov, za katere sumijo, da jih uporabljajo osebe, mlajše od 16 let. Obenem je opozorila na težave pri preverjanju starosti.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Neznani kibernetski napadalci so vdrli v podatkovno bazo družbenega omrežja Instagram in odtujili osebne podatke približno 17,5 milijona uporabnikov. Po poročanju ameriškega podjetja za kibernetsko varnost Malwarebytes so hekerji pridobili dostop do občutljivih informacij, vključno z uporabniškimi imeni, telefonskimi številkami, elektronskimi naslovi in fizičnimi naslovi prebivališč. Dogodek predstavlja enega večjih vdorov v zasebnost uporabnikov omenjene platforme v zadnjem obdobju. Strokovnjaki opozarjajo, da so žrtve napada že začele prejemati sumljiva sporočila s povezavami do lažnih spletnih strani (t.i. phishing), katerih cilj je pridobitev dodatnih poverilnic za dostop do računov. Uporabnikom svetujejo previdnost pri odpiranju neznanih povezav in priporočajo takojšnjo menjavo gesel ter vklop dvostopenjske avtentikacije, če tega še niso storili. Podjetje Meta, ki upravlja s platformo, se na incident še ni podrobneje odzvalo glede konkretnih varnostnih lukenj. Preiskava o izvoru napada in natančnem načinu vdora še poteka. Varnostna podjetja poudarjajo, da takšne količine ukradenih podatkov pogosto končajo na spletnih forumih črnega trga, kjer jih zlorabijo za nadaljnje kriminalne dejavnosti, vključno s krajo identitete in finančnimi prevarami. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti hrambe osebnih podatkov na velikih družbenih platformah.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Ameriško podjetje Meta Platforms je napovedalo serijo strateških dolgoročnih sporazumov s podjetji Vistra, TerraPower in Oklo, s katerimi si želi zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo za svoje rastoče potrebe na področju umetne inteligence. Osrednji del dogovora predstavlja 20-letna pogodba s podjetjem Vistra za nakup več kot 2.600 megavatov energije iz treh obstoječih jedrskih elektrarn, kar vključuje tudi povečanje njihove zmogljivosti. Meta s tem korakom naslavlja energetsko intenzivne potrebe svojih podatkovnih centrov, vključno s superračunalniškim vozliščem Prometheus v Ohiu. Poleg uporabe obstoječih virov se Meta spopada z izzivi prihodnje oskrbe s podpiranjem novih tehnologij. Sodelovanje s podjetjem TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, vključuje razvoj dveh reaktorjev tipa Natrium, ki namesto vode za hlajenje uporabljata natrij. Hkrati je podjetje sklenilo dogovor s podjetjem Oklo za gradnjo novih mikroreaktorjev v zvezni državi Ohio, kar naj bi po napovedih ustvarilo tisoče novih delovnih mest v gradbeništvu in operativnem sektorju. Pričakuje se, da bodo novi viri energije v omrežje vključeni med letoma 2030 in 2035. Strateška usmeritev Mete odraža širši trend v tehnološki industriji, kjer veliki ponudniki oblačnih storitev iščejo brezogljične in zanesljive vire energije. Dogovori naj bi skupno zagotovili do 6,6 gigavata električne energije, kar bi zadoščalo za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo vsa energija namenjena poganjanju infrastrukture za umetno inteligenco. Finančne podrobnosti poslov niso bile razkrite, so pa delnice vpletenih energetskih podjetij po objavi novice na borzi močno zrasle.

Meta Platforms Inc. je sklenila več pogodb o dobavi električne energije za svoje podatkovne centre, s čimer je postala največji kupec jedrske energije med svojimi vrstniki. Družba je sklenila sporazume s tremi jedrskimi energetskimi podjetji za razvoj jedrskih elektrarn in napajanje svojih podatkovnih centrov umetne inteligence v Ohiu. Zagotovila si je dovolj energije za napajanje približno 5 milijonov gospodinjstev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sprožilo uradno preiskavo in oceno prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je nedavno kupila ameriška tehnološka družba Meta Platforms. Kitajske oblasti so preiskavo uvedle zaradi suma kršitev zakonodaje o nadzoru izvoza tehnologije, saj ima podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, kitajske korenine. Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali bi ta posel lahko omogočil nedovoljen prenos kritične tehnologije v tujino in s tem ogrozil nacionalne interese. Kitajske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da bi prevzemi tovrstnih podjetij s strani ameriških velikanov lahko spodbudili novejša kitajska tehnološka podjetja k selitvi poslovanja v tujino. Po poročanju lokalnih medijev ministrstvo preverja, ali je bila transakcija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo izvoz določenih tehničnih rešitev, povezanih z umetno inteligenco. Preiskava prihaja v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju visoke tehnologije. Če bo ministrstvo ugotovilo kršitve, bi to lahko pomenilo blokado ali revizijo pogojev prevzema, ki je ocenjen na približno dve milijardi ameriških dolarjev. Primer Manus predstavlja pomemben mejnik pri uveljavljanju kitajskega nadzora nad intelektualno lastnino na področju umetne inteligence, kjer Peking poskuša preprečiti odliv znanja in talentov h konkurenčnim zahodnim podjetjem. Meta navedb o preiskavi za zdaj še ni podrobneje komentirala.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Spotify je predstavil nove družabne funkcije, ki uporabnikom omogočajo, da v realnem času vidijo, kaj poslušajo njihovi prijatelji, ter se pridružijo skupnim poslušalskim sejam (Jam sessions). S tem poskuša Spotify povečati interaktivnost in povezanost med uporabniki.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Tehnološki sektor je leta 2025 zaznamoval pomemben premik v strategijah, saj je družba Meta po neuspeli investiciji v višini 60 milijard ameriških dolarjev začela opuščati svojo vizijo digitalne utopije oziroma metaverzuma. Prvotni načrti Marka Zuckerberga o digitalnem svetu, ki bi s kodo nadomestil fizično realnost, se niso uresničili, saj so se naprave za navidezno resničnost izkazale za preveč izolacijske in nepraktične za vsakdanjo rabo. Namesto zapletenih sistemov navidezne resničnosti se industrija zdaj osredotoča na preprostejše nosljive naprave z integrirano umetno inteligenco. Na sejmu CES 2026 je Eric Migicovsky, ustanovitelj nekdanjega podjetja Pebble, predstavil prototip pametnega prstana Index 01. Naprava prek fizičnega gumba uporabnikom omogoča neposredno komunikacijo z umetno inteligenco brez potrebe po uporabi telefona. Ta razvoj potrjuje napovedi o vzponu digitalnih osebnih asistentov, ki postajajo osrednja točka tehnološkega napredka, medtem ko se koncept popolne digitalne simulacije umika praktičnim rešitvam za izboljšanje vsakdana.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Tehnološki sektor se ob koncu leta 2025 sooča s korenitimi spremembami, saj število agentov umetne inteligence (UI) in strojne identitete zdaj močno presegajo število človeških uporabnikov, in sicer v razmerju 82 proti 1. Ta hiter porast povzroča resne težave tradicionalnim varnostnim arhitekturam IAM, ki so bile prvotno zasnovane za ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo do leta 2028 kršitve, povezane z zlorabo UI agentov, predstavljale četrtino vseh vdorov v podjetja, kar sili podjetja, kot je ServiceNow, v milijardne naložbe v varnostno infrastrukturo. Na trgu istočasno prihaja do pomembnih konsolidacij in lansiranja novih orodij. Podjetje Qvantel je uspešno zaključilo prevzem družbe Optiva, s čimer je nastal globalni velikan na področju telekomunikacijskih rešitev, ki jih poganja UI. Podjetje x.ai je predstavilo platformi Grok Business in Enterprise, ki obljubljata večjo varnost pri delu s podatki v oblaku, medtem ko je borza KuCoin lansirala asistenta KIA za analizo kripto trga. Te novosti so neposredna posledica trendov, ki smo jim bili priča v preteklem letu, vključno z Metinim prevzemom podjetja Manus AI, kar potrjuje, da avtonomni agenti postajajo osrednji element sodobnega digitalnega gospodarstva.

Interni dokumenti tehnološkega velikana Meta, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkrivajo, da je podjetje razvilo strategijo za omejevanje vpogleda regulatorjev v problematiko goljufivih oglasov. Družba se je za ta korak odločila po pritisku japonskih oblasti zaradi porasta lažnih naložbenih priložnosti in zlorabe podob znanih osebnosti s pomočjo umetne inteligence. Meta naj bi se s tem želela izogniti strožjim ukrepom preverjanja identitete oglaševalcev, ki bi lahko resno ogrozili njene prihodke. Podatki kažejo, da približno 10 odstotkov letnih prihodkov Mete oziroma 16 milijard dolarjev izvira iz goljufivih oglasov in prepovedanega blaga. Podjetje oglaševalce blokira le, ko njegovi sistemi zaznajo 95-odstotno verjetnost prevare, medtem ko sumljivim kupcem zaračunava višje pristojbine. Podatki podjetja SafelyHQ ob tem razkrivajo, da je Facebook vpleten v kar 85 odstotkov poročil o spletnih prevarah, kar po ocenah strokovnjakov pomeni več deset milijonov žrtev po vsem svetu. Kritiki takšen sistem označujejo za model plačila za sodelovanje pri spornih praksah.

Ameriški Deviški otoki so sprožili pravni postopek proti podjetju Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram. Tožba tehnološkemu velikanu očita, da na svojih platformah ni ustrezno zaščitil otrok pred škodljivimi vplivi in vsebinami. Po navedbah tožnikov podjetje uporablja škodljive algoritme, ki so zasnovani za povečanje interakcij uporabnikov, vendar hkrati ogrožajo varnost mladoletnih oseb. Poleg pomanjkljive zaščite mladih tožba izpostavlja tudi finančne koristi, ki jih Meta domnevno pridobiva s prikazovanjem lažnih oglasov. Vložena dokumentacija trdi, da se podjetje zavestno okorišča z nepreverjenimi in zavajajočimi oglasnimi vsebinami, medtem ko zanemarja varnostne protokole. Ta pravni korak se pridružuje vrsti podobnih postopkov, s katerimi različne jurisdikcije zahtevajo večjo odgovornost tehnoloških korporacij za vpliv njihovih storitev na duševno zdravje in varnost državljanov.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Meta je za več milijard dolarjev prevzela kitajsko podjetje za umetno inteligenco Manus, kar je sprožilo mešane občutke v kitajskih tehnoloških krogih. Prevzem naj bi podjetju Meta omogočil ustvarjanje praktičnih orodij UI za ustvarjanje prihodkov in izkoriščanje naložb v umetno inteligenco. Poudarjeno je bilo, da integracija UI agentov v podjetja zahteva strateško implementacijo, ne zgolj uvedbo chatbotov.

Ameriška korporacija Meta je sklenila dogovor o prevzemu kitajskega zagonskega podjetja Manus, ki se ukvarja z razvojem platforme za agente z umetno inteligenco (AI). Po navedbah kitajskega podjetja bo integracija v skupino Meta omogočila okrepitev tehnološkega razvoja in razširitev globalnega dosega njihove tehnologije. Kljub spremembi lastništva Manus v javni izjavi poudarja, da bodo njihove storitve in trenutno poslovanje ostali nespremenjeni, sedež operacij pa bo še naprej v Singapurju. Ta strateška poteza odražal prizadevanja Mete, da v svoje ekosisteme vključi napredne rešitve za avtonomne agente AI, ki postajajo ključni element v konkurenčnem boju med tehnološkimi giganti. Posel prav tako nakazuje na nadaljnje prepletanje kitajskega inovacijskega talenta z ameriškim kapitalom kljub geopolitičnim trenjem na področju visoke tehnologije.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Tehnološki velikan Meta Platforms, ki ga vodi Mark Zuckerberg, je kupil zagonsko podjetje Manus, specializirano za razvoj agentov umetne inteligence. Čeprav je bilo podjetje Manus ustanovljeno na Kitajskem, ima trenutno sedež v Singapurju. Po poročanju kitajskih medijev, ki se sklicujejo na vire pri LatePost, je vrednost posla ocenjena na približno dve milijardi ameriških dolarjev, vendar podjetji uradnega zneska nista razkrili. Meta je v izjavi poudarila, da bo prevzem omogočil integracijo napredne tehnologije umetne inteligence v njihove obstoječe platforme. Zuckerberg s to potezo nadaljuje agresivno strategijo preoblikovanja podjetja, pri čemer sredstva in razvoj usmerja v doseganje tako imenovane osebne superinteligence. Cilj naložbe je izboljšanje uporabniške izkušnje v aplikacijah, kot sta Facebook in Instagram, ter dolgoročno povečanje prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Prevzem podjetja s kitajskimi koreninami v času zaostrenih tehnoloških odnosov med ZDA in Kitajsko kaže na Metino odločenost pri iskanju najboljših tehnoloških rešitev na svetovnem trgu.

Meta je za več kot 2 milijardi dolarjev prevzela podjetje Manus s sedežem v Singapurju, ki je znano po svojih avtonomnih agentih UI. To je redek primer, da ameriški tehnološki gigant kupuje platformo, ustanovljeno na Kitajskem. Satya Nadella je reorganiziral vodstvo Microsofta, da bi pospešil razvoj UI zaradi povečanega konkurenčnega pritiska.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Namestnik predsednika odbora za informacijsko politiko v ruski državni dumi, Anton Gorelkin, je pojasnil, da prepoved oglaševanja na platformi Telegram v Rusiji ni predvidena. Gorelkin je poudaril, da je Rusija že prepovedala promocijo oglasov prek Instagrama (ki je v lasti Mete, priznane za ekstremistično v Rusiji), zaradi česar so oglaševalci začeli iskati nove platforme, med katerimi so VK, TikTok in Telegram. Telegram je med prvimi podprl zakon o označevanju oglasov v spletu in ponuja uradno platformo za oglaševanje, vključno z možnostmi vplivnežev, chatbotov in aplikacij.

Bitcoin, Solana in XRP kažejo negativne trende, medtem ko Equiti Group pospešuje razvoj trgovanja z umetno inteligenco z imenovanjem novega vodje za podatke in umetno inteligenco. Hackett Group je predstavil novi platformi XT™ in AIXelerator™ za izboljšanje storitev s pomočjo generativne umetne inteligence. Semitism AI sodeluje z Metyo za pospešitev inovacij na področju Web3 PayFi in DatingFi. MaxfulEdge izboljšuje svojo analitično bazo podatkov, Tata Technologies pa poudarja pomen rasti, ki jo vodi domena, saj AI briše meje med inženiringom in IT.