Ameriška podjetja s milijardnimi naložbami v plinske in jedrske zmogljivosti za potrebe umetne inteligence

Kitajska je v letošnjem letu utrdila svojo vlogo vodilne države pri postavljanju novih premogovnih zmogljivosti, saj po poročilih neprofitne organizacije Global Energy Monitor (GEM) načrtuje zagon do 85 enot na premog. Podatki kažejo na izrazit razkorak v kitajski energetski politiki, saj država hkrati ostaja največja svetovna investitorka v obnovljive vire energije in shranjevanje v baterijah, a obenem skoraj lastnoročno vzdržuje svetovno porabo premoga. Od skupno 63 gigavatov (GW) novih zmogljivosti na premog, ki naj bi letos začele obratovati po vsem svetu, jih bo kar 55 GW na Kitajskem. To pomeni, da država predstavlja več kot 86 odstotkov vseh svetovnih zmogljivosti v gradnji, ki bodo predvidoma končane v letu 2024. Poleg Kitajske nove premogovne objekte gradijo tudi druga azijska gospodarstva, predvsem Indija, kjer je v gradnji za 24 GW zmogljivosti, ter Indonezija in Vietnam. Analitiki opozarjajo, da je Kitajska že lani prispevala 78 odstotkov vseh novih svetovnih zmogljivosti na premog. Čeprav država vlaga ogromna sredstva v sončno in vetrno energijo, se zdi, da premog ostaja ključen steber za zagotavljanje energetske varnosti in pokrivanje naraščajočih potreb po električni energiji, kar postavlja pod vprašaj globalne cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Združeno kraljestvo je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovilo rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja ključen korak k uresničitvi cilja o popolnoma čistem energetskem sistemu do leta 2030. Energetski minister Ed Miliband je izid dražbe označil za monumentalni uspeh, ki bo zagotovil energijo za približno 12 milijonov gospodinjstev. V okviru sedmega kroga dodeljevanja sredstev je bilo izbranih šest novih projektov, ki so kljub prvotnim strahovom glede visokih stroškov dosegli ceno okoli 91 funtov na megavatno uro. Kljub optimizmu vlade se projekt sooča z močnimi kritikami opozicije in nekaterih strokovnjakov zaradi finančnih obremenitev za končne porabnike. Kritiki, med katerimi izstopa senčna ministrica za energijo Claire Coutinho, opozarjajo, da bodo subvencije, ki jih bo vlada zagotavljala razvijalcem v naslednjih 20 letih, povzročile povišanje zneskov na položnicah za elektriko. Letni strošek subvencij bi lahko dosegel do 1,8 milijarde funtov, kar bi neposredno obremenilo britanske davkoplačevalce, saj so pogodbe indeksirane z inflacijo. Analitiki poudarjajo, da je bila ta dražba preizkus vladne agende za gospodarsko rast in energetsko neodvisnost. Čeprav so trenutne veleprodajne cene električne energije nižje od dogovorjenih cen na dražbi, vlada trdi, da bo dolgoročno zmanjšanje odvisnosti od plina znižalo skupne stroške energije. Uspeh dražbe prihaja po lanskem letu, ko državi ni uspelo privabiti nobenega ponudnika za vetrne elektrarne na morju, kar je tokratni rezultat postavilo v še pomembnejši strateški okvir.