Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil izredne razmere na nacionalni ravni, da bi zaščitil prihodke od prodaje venezuelske nafte na računih ameriškega ministrstva za finance. Po navedbah Bele hiše venezuelska naftna sredstva predstavljajo "nenavadno in izjemno grožnjo nacionalni varnosti in zunanji politiki Združenih držav Amerike". S tem odlokom je Trumpova administracija upnikom preprečila zaplembo teh sredstev, s čimer naj bi zagotovila, da bodo prihodki ostali na voljo za prihodnjo uporabo v korist venezuelskega ljudstva pod nadzorom ameriških organov. Obenem je predsednik Trump stopil v stik z vodilnimi predstavniki največjih svetovnih naftnih družb in jih pozval k obsežnim investicijam v venezuelsko energetsko industrijo, ki bi lahko dosegle do 100 milijard ameriških dolarjev. Naftnim podjetjem je zagotovil popolno varnost njihovih naložb v tej južnoameriški državi. Ukrep sledi nedavnim napadom v Venezueli, ki so dodatno destabilizirali tamkajšnje politično in gospodarsko okolje. Ta poteza predstavlja stopnjevanje ameriškega vpletanja v venezuelska vprašanja, pri čemer se Washington osredotoča na obnovo uničenega naftnega sektorja. Trumpova administracija je že pred časom nakazala možnost subvencioniranja ameriških velikanov, kot sta ExxonMobil in Chevron, da bi v razmeroma kratkem času obnovili venezuelsko infrastrukturo, s čimer bi ZDA utrdile svoj vpliv v regiji in zagotovile stabilno oskrbo z energenti.

Državna tožilka New Yorka je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju, ki naj bi oskrbovali z elektriko več kot milijon domov. Tožba je bila vložena zaradi suspenza gradnje teh projektov. Poleg tega je sodnik ponovno izjavil, da je tožilec, ki ga je imenoval Trump, nezakonito na položaju.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je predlagala odpravo državnega davka na dohodek iz napitnin do višine 25.000 dolarjev, s čimer se je pridružila zvezni politiki predsednika Donalda Trumpa. Odločitev sledi močnim pritiskom delavcev v storitvenem sektorju in opozorilom finančnega ministra Scotta Bessenta, ki je kritiziral guvernerje demokratskih zveznih držav zaradi zavračanja uskladitve z novo zvezno zakonodajo, znano pod imenom 'One Big Beautiful Bill'. Ta zakon na zvezni ravni ukinja davke na napitnine in nadurno delo za določene poklice ter uvaja nove olajšave za upokojence s socialno varnostjo. Istočasno se potniki na letališčih v New Yorku in New Jerseyju še vedno soočajo z dodatnimi 3-odstotnimi stroški na računih, ki so namenjeni ohranjanju delovne sile in kritju višjih stroškov zaradi povišanja minimalne plače letaliških delavcev. Davčni strokovnjaki ob teh obsežnih spremembah prebivalce pozivajo k previdnosti pri oddaji davčnih napovedi, saj novi zakon prinaša tudi številne druge ugodnosti, vključno z olajšavami za obresti na avtomobilska posojila do 10.000 dolarjev in davčnimi odbitki za nadurno delo do višine 12.500 dolarjev.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je po začetnem nasprotovanju privolila v odpravo državnega davka na napitnine, s čimer se je uskladila z zvezno zakonodajo, ki jo je predlagal predsednik Donald Trump. Zakon, znan kot 'One Big Beautiful Bill', predvideva odpravo zveznih davkov na napitnine in plačilo nadur za določene poklicne skupine, vključno z delavci v tovarnah, ter uvaja nove olajšave za upokojence. Ameriški finančni minister Scott Bessent je zakon označil za najbolj pro-delavsko zakonodajo generacije, hkrati pa je ostro kritiziral guvernerje demokratskih zveznih držav, ki so sprva zavračali uskladitev državnih davčnih politik z zveznimi. Bessent je guvernerje New Yorka, Illinoisa in Colorada obtožil namernega oviranja lastnih prebivalcev pri dostopu do ugodnosti, ki jih prinaša nova zvezna zakonodaja. Finančno ministrstvo je napovedalo posledice za države, ki bi vztrajale pri tovrstnem oviranju gospodarskega okrevanja. Po stopnjevanju pritiskov iz Washingtona je Hochulova na prvi dan novega leta napovedala, da bo New York sledil zveznemu zgledu, kar bo povečalo razpoložljivi dohodek delavcev v storitvenem sektorju. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v politiki modrih zveznih držav glede sodelovanja z novo zvezno administracijo pri davčnih reformah.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Ameriško ministrstvo za stanovanjski razvoj in urbanizem (HUD) je v revizijskem poročilu za proračunsko leto 2024 razkrilo, da je bilo približno 5,8 milijarde dolarjev zvezne pomoči za najemnine izplačanih neupravičenim prejemnikom. Revizija je pokazala na sistemske nepravilnosti, saj so sredstva prejemali tudi posamezniki, ki niso izpolnjevali pogojev, med njimi skoraj 30.000 pokojnih oseb in na tisoče tujih državljanov brez ustreznega statusa. HUD je nepravilna izplačila označil za vprašljiva po podrobni primerjavi podatkov ministrstva za finance s lastnimi bazami podatkov o najemnikih. Uradniki ministrstva so pojasnili, da so se težave z nadzorom nad izplačili poglobile med mandatom predsednika Joeja Bidna, ko se je obseg zvezne pomoči znatno povečal. Poročilo opozarja na pomanjkljive mehanizme preverjanja upravičenosti, kar je privedlo do obsežnih zlorab proračunskih sredstev. Ministrstvo se sedaj spopada s kritikami glede upravljanja javnega denarja, hkrati pa napoveduje strožje protokole pri prihodnjih izplačilih subvencij, da bi preprečili nadaljnje finančne izgube in zagotovili pomoč tistim, ki jo dejansko potrebujejo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s seznama sankcioniranih oseb umaknila tri vodilne delavce, ki so povezani s konzorcijem Intellexa, proizvajalcem vohunske programske opreme. Po navedbah, objavljenih na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva, ta poteza predstavlja delni umik ukrepov, ki jih je lani uvedla administracija takratnega predsednika Joeja Bidna. Biden je takrat zaradi vloge pri razvoju in razširjanju invazivne tehnologije za nadzor uvedel sankcije proti skupno sedmim osebam, povezanim s omenjenim konzorcijem. Odločitev ministrstva pomeni spremembo politike do podjetij, ki razvijajo komercialna orodja za vdiranje v mobilne naprave. Konzorcij Intellexa je bil v preteklosti predmet številnih preiskav zaradi prodaje programske opreme Predator, ki so jo vlade po svetu domnevno uporabljale za nadzor nad novinarji, opozicijskimi politiki in aktivisti. Trumpova administracija z umikom sankcij spreminja pristop do nadzora nad industrijo kibernetskega orožja, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice za človekove pravice in digitalno varnost na globalni ravni.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je v okviru prizadevanj za omejitev vojaškega sodelovanja med Teheranom in Caracasom uvedlo nove sankcije proti desetim posameznikom in subjektom. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti mreži, ki omogoča trgovino z orožjem in brezpilotnimi letalniki med obema državama. Po navedbah ameriške administracije so sankcionirani subjekti s sedežem v Iranu in Venezueli neposredno sodelovali pri prenosih tehnologije in vojaške opreme. Ameriški uradniki so poudarili, da so te dejavnosti v nasprotju z mednarodnimi varnostnimi interesi, saj Iran prek Venezuele širi svoj vpliv na zahodni polobli. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vseh vpletenih v ZDA ter prepoved poslovanja z ameriškimi državljani in finančnimi institucijami. Ta poteza predstavlja nadaljevanje pritiska na obe državi, ki sta že dlje časa podvrženi strogim gospodarskim omejitvam zaradi svojih zunanjepolitičnih dejavnosti in kršitev človekovih pravic.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki pluje pod panamsko zastavo, je v Karibskem morju izvedla nenavaden poskus pobega pred ameriškimi oblastmi. Po poročanju lokalnih virov so člani posadke na trup ladje naslikali rusko zastavo, s čimer so domnevno skušali pridobiti zaščito Moskve in se izogniti zajetju. Ameriška obalna straža je v nedeljo, 21. decembra, sprožila aktivno zasledovanje plovila, da bi ga prestregla. Ladja Bella 1 se je znašla na seznamu sankcioniranih subjektov ameriškega finančnega ministrstva zaradi domnevnih povezav z Iranom. Washington redno izvaja nadzor nad plovili, za katera sumi, da kršijo mednarodne sankcije ali so vključena v nezakonito trgovino z nafto v korist teheranskega režima. Incident v Karibih kaže na naraščajoče napetosti pri izvajanju pomorskih blokad in sankcij v regiji.

ZDA so okrepile pritisk na Iran in Venezuelo z novimi sankcijami, ki ciljajo na nakup vojaške tehnologije, v luči napetosti glede brezpilotnih letalnikov in raket. Sankcionirana je bila venezuelska državna družba Empresa Aeronáutica Nacional S.A. (EANSA), proizvajalka brezpilotnih letalnikov, zaradi povezav z Iranom.

Urad za nadzor tujih sredstev pri ameriškem finančnem ministrstvu (OFAC) je v torek uvedel nove sankcije proti desetim posameznikom in pravnim osebam iz Irana in Venezuele. Ukrep je neposreden odziv na njihovo vpletenost v mednarodno trgovino z brezpilotnimi letalniki med omenjenima državama. Na seznamu sankcioniranih se je znašlo pet iranskih državljanov, en državljan Venezuele ter več podjetij, vključno z venezuelsko družbo, ki je po navedbah ameriških oblasti ključno prispevala k prenosu vojaške tehnologije. ZDA s temi ukrepi krepijo pritisk na Teheran in Caracas, saj želijo omejiti širjenje iranske tehnologije brezpilotnih letalnikov v latinskoameriški regiji. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja vseh vpletenih subjektov v jurisdikciji ZDA ter prepoved poslovanja ameriških državljanov in podjetij z njimi. Ta poteza sledi širšim prizadevanjem Washingtona za preprečevanje vojaškega sodelovanja med državami, ki so pod mednarodnim pritiskom.

ZDA so napovedale nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele zaradi njihove vpletenosti v iranski program trgovine z droni in balističnimi raketami. Cilj teh sankcij je onemogočiti dostop do ameriškega finančnega sistema tistim, ki omogočajo iranski vojaško-industrijski kompleks. Ukrepi so bili uvedeni v času, ko ZDA povečujejo pritisk na Nicolasa Madura in Iran.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcioniranih oseb umaknilo Aleksandro Buriko, nekdanjo namestnico predsednika uprave ruske državne banke Sberbank. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), pomeni konec omejitev, ki so bile za Buriko uvedene leta 2022 v okviru širših ukrepov proti ruskemu finančnemu sektorju po invaziji na Ukrajino. Buriko je bila med člani upravnega odbora Sberbank, ki so institucijo zapustili kmalu po začetku vojaške agresije maja 2022. Čeprav ameriške oblasti niso podale uradne utemeljitve za umik sankcij, gre za redko potezo v času, ko Washington sicer stopnjuje pritisk na rusko naftno in bančno infrastrukturo. S tem korakom so bili odmrznjeni njeni morebitni premoženjski deleži v ZDA, hkrati pa so znova dovoljeni komercialni stiki z ameriškimi državljani in podjetji. Dogodek se odvija v širšem kontekstu diplomatskih in gospodarskih prilagajanj, kjer se določene izjeme pri sankcijah pojavljajo tudi pri energetskih podjetjih, kot je Lukoil.

Ministrstvo za finance ZDA je napovedalo obsežno operacijo proti več kot 100 podjetjem za storitve prenosa denarja, ki delujejo ob meji med ZDA in Mehiko. Cilj te operacije je preprečiti pranje denarja kartelov. Operacija je del kampanje Trumpove administracije.

Amazon je sporočil, da je blokiral več kot 1800 prošenj za zaposlitev s strani severnokorejskih državljanov, ki so se prijavljali na delovna mesta na daljavo v IT sektorju. Severna Koreja naj bi s tem pošiljala veliko število IT strokovnjakov v tujino z namenom zaslužka in pranja denarja.

Ameriška vlada je uvedla sankcije proti kartelu Santa Rosa de Lima in njegovemu voditelju Joséju Antoniu Yépezu Ortizu, znanemu kot "El Marro". Razlog za sankcije je vodenje mreže kraje in tihotapljenja goriva, kar po mnenju ameriškega finančnega ministrstva prispeva k povečanju kriminala.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo nove sankcije proti 29 plovilom in več ladjarskim družbam, ki so vpletene v iransko 'shadow fleet', ki naj bi prikrito prevažala nafto in naftne derivate. Sankcije so usmerjene proti plovilom in njihovim upravljalskim podjetjem, ki so obtoženi prevoza naftnih produktov v vrednosti več sto milijonov dolarjev.

Donald Trump je zagrozil Venezueli z obsežno armado, hkrati pa se sooča s kritikami in tožbo zaradi domnevnega poskusa pridobitve 230 milijonov dolarjev iz davkoplačevalskega denarja. Njegov nekdanji sekretar za transport, Sean Duffy, je bil kritičen zaradi spremembe stališča glede predsedniške moči. Mike Lindell pa napoveduje, da bo Trump pomilostil Tino Peters, kljub temu da nima pristojnosti za pomilostitve v državnih zadevah.

Ameriško finančno ministrstvo je zavrnilo ponudbo ameriške investicijske banke Xtellus za nakup tujih sredstev ruskega podjetja Lukoil. Xtellus je predlagal zamenjavo Lukoilovih delnic, ki jih imajo ameriški investitorji, za tuja sredstva podjetja, ki jih namerava prodati zaradi zahodnih sankcij.

Združene države Amerike so ukinile sankcije proti brazilskemu sodniku Vrhovnega sodišča, Alexandru de Moraes, ki je bil tarča kritik zaradi nadzora nad sojenjem zavezniku nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da so sankcije ukinjene manj kot pet mesecev po uvedbi.

ZDA so umaknile sankcije, ki so bile uvedene proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu. Odločitev je bila objavljena v izjavi Urada za nadzor premoženja v tujini pri ameriškem finančnem ministrstvu.

Donald in Melania Trump sta poslala osebno sporočilo Aleksandru Lukašenku. Pismo je prinesel posebni odposlanec ZDA, John Cole.

Ministrstvo za finance ZDA pod vodstvom Trumpove administracije zaostruje preiskave glede domnevnih prevar v somalijski skupnosti v Minnesoti. Preiskave so usmerjene v podjetja, ki omogočajo nakazovanje denarja v tujino. Predsednik Trump je že večkrat izrazil dvome o zakonitosti finančnih transakcij znotraj te skupnosti.

ZDA so dodatno zaostrile pritisk na venezuelsko vlado Nicolása Madura z novimi sankcijami proti venezuelski naftni industriji in zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob venezuelski obali. Predsednik Maduro je zaseg tankerja označil za piratsko dejanje in poročal o prisilnem izginotju posadke.

Trumpova administracija je okrepila pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura z zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob obali Venezuele. Maduro je zaseg označil za piratstvo in poročal o prisilnem izginotju posadke. ZDA so uvedle nove sankcije proti venezuelski naftni industriji.

Ameriške vojaške sile so prestregle in zasegle tanker Skipper ob venezuelskih obalah. Po navedbah ZDA je bil tanker sankcioniran zaradi prevoza nafte med Iranom in Venezuelo, s čimer naj bi se financiral terorizem. Predsednik Trump je potrdil zaseg, ki je bil izveden v okviru vojaške operacije.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je ruskemu naftnemu podjetju Lukoil podaljšalo licenco do 17. januarja. Ta licenca omogoča transakcije, ki so namenjene pogajanjem in sklepanju pogojnih pogodb o prodaji Lukoilovega premoženja v tujini.

Elon Musk, ustanovitelj SpaceX in Tesla, je v podkast intervjuju ocenil svoje delo v vladni agenciji za učinkovitost (DOGE) kot "delno uspešno" in dejal, da se ne bi vrnil v vlado. Hkrati je DOGE sporočil, da je s prekinitvijo pogodb prihranil dodatnih 222 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja. Agencija je prekinila ali omejila 43 pogodb v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev.

Kljub prvotnim poročilom o tem, da je Irak uvrstil libanonski Hezbolah in jemenske Hutije na seznam terorističnih organizacij ter zamrznil njihovo premoženje, je iraška vlada te navedbe zanikala. Odbor pod nadzorom iraškega Ministrstva za pravosodje je sprva, po navodilih ameriškega Ministrstva za finance, zamrznil premoženje Hezbolaha in Hutijev, vendar je po odzivih na družbenih omrežjih sporočil, da je prišlo do napake. Svet ministrov Iraka je to odločitev preklical. Reuters je poročal, da bo Irak blokiral premoženje skupin, ki jih podpira Iran, vključno s Hezbolahom in Hutiji, vendar je uradna iraška tiskovna agencija sporočila, da bo seznam terorističnih skupin popravljen.

Avstrijski poslovnež Bernd Bergmair, nekdanji večinski lastnik skupine za zabavo za odrasle, ki vključuje spletno stran Pornhub, se je obrnil na Ministrstvo za finance ZDA z namenom nakupa podjetja Lukoil.

Uprava ameriškega predsednika Trumpa nadaljuje s preiskavo v Minnesoti, kjer naj bi prišlo do obsežne goljufije pri dodeljevanju sredstev za pomoč v času pandemije COVID-19. Vodja Uprave za mala podjetja (SBA), Kelly Loeffler, je odredila preiskavo mreže somalskih organizacij in vodstvenih delavcev, ki naj bi bili vpleteni v shemo goljufije, vredno milijardo dolarjev, v katero je vključeno tudi podjetje Feeding Our Future. Loefflerjeva je ob tem obtožila guvernerja Minnesote, Tima Walza, oviranja preiskave.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil zaskrbljenost zaradi težkih razmer v Srbiji, ki jih povzroča situacija z Naftno industrijo Srbije (NIS), podjetjem, ki je pod sankcijami. Vučić je dejal, da Srbija ni prejela pozitivne odločitve iz Združenih držav Amerike glede poslovanja NIS-a, kar bi lahko ogrozilo celoten bančni sistem države. Opozoril je tudi na močan pritisk, ki ga Srbija trpi zaradi sankcij in možne uvedbe sistema par-nepar.

Ministrstvo za finance ZDA je pod vodstvom ministra Scotta Bessenta sprožilo preiskavo glede obtožb, da so somalijske goljufive mreže v Minnesoti ukradle milijarde davkoplačevalskega denarja in del teh sredstev prenakazale islamističnim teroristom.

Zaradi pomanjkanja surove nafte, ki je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA, se je v Rafineriji nafte Pančevo začela zaustavitev proizvodnih obratov.