Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je napovedalo začasno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, ki bo začela veljati 21. januarja 2026. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa temelji na oceni, da bi prosilci iz teh držav po prihodu v ZDA verjetno potrebovali javno finančno pomoč. Ukrep predstavlja enega najbolj obsežnih posegov v sistem zakonitega priseljevanja v okviru politike "Amerika na prvem mestu". Seznam držav, ki jih je prizadel ta ukrep, vključuje države iz Latinske Amerike (med njimi Brazilijo, Kolumbijo in Urugvaj), južne Azije (Pakistan, Bangladeš, Nepal) ter Bližnjega vzhoda in Afrike (Iran, Afganistan). Pomembno je, da so na seznamu tudi balkanske države, specifično sta izpostavljeni Bosna in Hercegovina ter Albanija, kar kaže na širši geografski doseg omejitev, ki ne vključujejo le vojnih območij, temveč tudi strateške zaveznice. Uradni Washington trdi, da je zamrznitev vizumov potrebna za preprečevanje obremenitve ameriškega socialnega sistema. Kritiki ukrepa opozarjajo, da bo to močno otežilo zakonite poti za vstop v državo in vplivalo na mednarodne odnose s prizadetimi narodi. Ukrep je bil uveden le dan po tem, ko so se pojavile prve informacije o interni direktivi ministrstva, ki je sprva predvidevala še širši krog omejitev.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Razkrito je, da je bil Mark Brnović, poleg svoje vloge nekdanjega kandidata za ameriškega veleposlanika v Srbiji, v času, ko je bil glavni državni tožilec Arizone, osrednja figura v prizadevanjih Donalda Trumpa in njegovih zaveznikov za iskanje dokazov o domnevnih nepravilnostih na volitvah leta 2020.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa na meji z Gazo, da bi izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu, ki ga je prizadela vojna. Joliejeva se je na poti srečala s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, s katerimi si je ogledala ključno infrastrukturo za dostavo humanitarne pomoči v enklavo. Po navedbah poročil naj bi obiskala tudi lokalno bolnišnico, kjer se je podrobneje seznanila s kritičnim stanjem ranjencev ter logističnimi ovirami pri distribuciji nujnih življenjskih potrebščin. Obisk zvezdnice poudarja vse večjo vlogo mednarodnih javnih osebnosti pri opozarjanju na humanitarno krizo v regiji. Joliejeva, ki je dolga leta delovala kot ambasadorka dobre volje pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce, je svojo prisotnost izkoristila za neposreden vpogled v delovanje prehoda Rafa, ki ostaja edina pot za humanitarno pomoč, ki ne vodi skozi ozemlje Izraela. Njen obisk sovpada z napetimi diplomatskimi prizadevanji za zagotovitev stalnih koridorjev za oskrbo civilistov.

Danska vlada se je odločila za nakup treh ameriških pomorskih patruljnih letal, za kar bo namenila približno 1,5 milijarde evrov (1,8 milijarde ameriških dolarjev). Ameriško zunanje ministrstvo je prodajo uradno naznanilo v ponedeljek, posel pa je bil sklenjen v obdobju zaostrenih diplomatskih odnosov med državama zaradi statusa Grenlandije. Nakup poudarja strateško zavezo Danske k posodabljanju svojih vojaških zmogljivosti, zlasti na področju nadzora Arktike. Izbira ameriškega proizvajalca v času političnih nesoglasij kaže na močno obrambno sodelovanje med Københavnom in Washingtonom znotraj zavezništva Nato. Nova letala bodo bistveno izboljšala nadzorne zmogljivosti danske vojske nad strateško pomembnimi območji Severnega morja in Arktike, kjer se interesi velesil vse pogosteje križajo. Kljub visokemu znesku pogodbe Danska ostaja zavezana tesnemu sodelovanju z Združenimi državami Amerike na področju varnosti in obrambe.

ZDA so obljubile 2 milijardi dolarjev humanitarne pomoči ZN, medtem ko Trumpova administracija nadaljuje z zmanjševanjem ameriške pomoči v tujini in svari agencije ZN, da se morajo 'prilagoditi ali umreti'.

Nekdanji svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva za kitajsko politiko, Yu Maochun, je izjavil, da Kitajska kombinira vojaško ustrahovanje kot "trdo moč", kulturno-ekonomski in vrednostni izvoz kot "mehko moč" ter javno mnenje, posrednike in združevalno fronto za infiltracijo v družbo kot "ostro moč", s čimer oblikuje večplastne metode pritiska.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo Združene države Amerike zaradi preprečitve nadaljnjega delovanja trem zaposlenim v iranskem predstavništvu v New Yorku. Iran to dejanje razume kot kršitev mednarodnih norm in sporazumov.

Muneeba in Sohaiba Akhterja, dvojčka in obsojena hekerja iz Aleksandrije v Virginiji, sta bila aretirana zaradi domnevne zarote za uničenje vladnih baz podatkov. Po prestajanju zaporne kazni zaradi spletne prevare in zarote za vdor v ameriško zunanje ministrstvo sta si Akhterjeva, od katerih je eden že delal kot izvajalec kibernetske varnosti pri zunanjem ministrstvu, uspela pridobiti službi kot zvezna izvajalca pri podjetju Opexus. To podjetje obdeluje občutljive podatke za večino zveznih agencij in je prejelo več kot 50 milijonov dolarjev pogodb od različnih agencij.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je posodobilo parametre za letna poročila o stanju človekovih pravic, da bi se tesneje uskladilo z agendo Trumpove administracije. Dodane so nove kategorije, kot so "kemična in kirurška pohabljanje otrok" in kršitve svobode govora, vključno z zakoni o "sovražnem govoru". Poročila vključujejo tudi poročanje o poskusih spremembe spola pri mladoletnikih.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

Zvezno pritožbeno sodišče v New Yorku je odločilo, da bi moral imeti Donald Trump možnost predstaviti argumente, zakaj bi morala zvezna sodišča ponovno preučiti njegov kazenski primer v New Yorku, povezan s plačilom za molk. Sodišče je naložilo nižjemu sodišču, da ponovno preuči argumente glede imunitete predsednika, ki bi lahko privedli do zavrnitve obsodbe.

Kitajska je sporočila, da bo udeležba Tajvana na vrhu APEC leta 2026 v Shenzhenu pogojena z njegovim spoštovanjem načela ene Kitajske. To prihaja v času naraščajočih napetosti med Pekingom in Tajpejem. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je odgovorila na vprašanje o trditvah Tajpeja, da je Peking postavil številne pogoje za njegovo udeležbo na forumu APEC.

Ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa je preklicala vizume šestim tujcem, ki so po mnenju ameriških uradnikov izrekli omalovažujoče komentarje ali se norčevali iz umora konservativnega aktivista Charlieja Kirka. ZDA so to storile zaradi objav na družbenih omrežjih, ki so podpirale ali opravičevale umor. Trump je Kirka posthumno počastil.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je priznalo napako pri obveščanju kubanskih migrantov o izidu loterije za raznolikostne vizume (DV-2026). Sprva so bili nekateri Kubanci obveščeni, da so bili izbrani, vendar je ministrstvo kasneje sporočilo, da niso upravičeni do programa DV-2026, ker je Kuba presegla migracijsko kvoto. Napaka je povzročila razočaranje med prizadetimi Kubanci, ki so upali na možnost preselitve v ZDA.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je Brazilijo in Južno Afriko uvrstilo na seznam držav, ki so pod nadzorom zaradi trgovine z ljudmi. Razlog za to so pomanjkljivosti pri napredku v boju proti tej problematiki, kar se dogaja v času povečanih napetosti med vladama teh držav in administracijo Donalda Trumpa. Poteza ZDA predstavlja degradacijo prizadevanj teh držav v boju proti trgovini z ljudmi.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

Ameriška vlada je napovedala, da bo Filipinom namenila dodatnih 250 milijonov dolarjev (13,8 milijard filipinskih pesov) pomoči za izboljšanje zdravstvenega sistema in odzivanje na bolezni. Sredstva bodo namenjena za boj proti tuberkulozi, izboljšanje zdravja mater in soočanje z novimi boleznimi. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi sodeloval pri usmerjanju te pomoči.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Ameriška vlada je uvedla novo politiko, ki zahteva, da se prosilci za neimigrantske in imigrantske vize udeležijo intervjujev na ameriškem veleposlaništvu ali konzulatu v državi svojega državljanstva ali prebivališča. Za imigrantske vizume bo to pravilo začelo veljati 1. novembra 2025. Ta ukrep končuje dolgoletno prakso, ko so kandidati iskali termine za intervjuje v sosednjih državah.

Združene države Amerike so močno razširile omejitve pri izdajanju viz za Palestince. Po poročanju New York Timesa naj bi bila vstop v ZDA zavrnjen skoraj vsem imetnikom palestinskih potnih listov, kar ne vključuje samo prebivalcev Gaze, ampak vse palestinske državljane.

Mejni organi so aretirali dva gasilca, ki sta se pripravljala na spopad s požarom Bear Gulch, ki je zajel 3.600 hektarov v zvezni državi Washington. Aretaciji sta bili izvedeni medtem, ko so gasilci opravljali svoje delo.

Meta, lastnik Facebooka, v Kaliforniji ustanavlja super PAC za podporo političnim kandidatom, ki podpirajo tehnološko industrijo, zlasti tistim z ohlapnim pristopom do regulacije umetne inteligence. Medtem je v ZDA podpora sindikatom med republikanci upadla, kar kaže na premik od nedavnega naraščanja podpore. Administracija predsednika Trumpa je uvedla strožje omejitve glede tega, kako dolgo lahko tuji študenti in novinarji ostanejo v Združenih državah Amerike.

Začasna ustavitev izdajanja delovnih viz za voznike komercialnih tovornjakov v Združenih državah Amerike, ki jo je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa, povzroča zaskrbljenost med priseljenimi vozniki tovornjakov. Ta ukrep predstavlja najnovejšo potezo Bele hiše, namenjeno omejevanju priseljevanja delavcev iz tujine. Vozniki se bojijo nadaljnjih omejitev.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je preklicalo več kot 6.000 študentskih viz v letošnjem letu. Razlogi za preklic vključujejo kršitve zakonov, podporo terorizmu in prekoračitev dovoljenega obdobja bivanja v Združenih državah Amerike. Ta ukrep je del širših prizadevanj administracije za zaostritev preverjanja viz in zatiranje zlorab v študentskem vizumskem sistemu.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je začasno ustavilo izdajanje turističnih viz za prebivalce Gaze. Odločitev je bila sprejeta z namenom izvedbe celovitega pregleda postopkov in procesov, ki se uporabljajo pri izdajanju viz.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo orožja Nigeriji v vrednosti 346 milijonov dolarjev z namenom izboljšanja varnosti v podsaharski državi. Nigerijska vojska je v zadnjih osmih mesecih ubila 592 upornikov in uničila več kot 200 tehničnih vozil v zvezni državi Borno.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je povečalo nagrado na pet milijonov dolarjev za informacije, ki bi privedle do aretacije Jimmyja Cheriziera, znanega kot "Barbecue", voditelja oboroženih tolp na Haitiju. ZDA si prizadevajo za njegovo prijetje zaradi nasilja in nestabilnosti, ki ju povzročajo tolpe v državi.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da je Jimmy Chérizier, znan kot 'Barbecue', vodja tolpe, ki je odgovorna za hude kršitve človekovih pravic, vključno z nasiljem nad ameriškimi državljani na Haitiju. ZDA ponujajo nagrado do pet milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije.

Microsoft naj bi razvil prilagojeno različico svoje platforme v oblaku za izraelsko enoto 8200, ki shranjuje zvočne datoteke milijonov palestinskih klicev v Gazi in na Zahodnem bregu, kar razkriva skupna preiskava. Poleg tega članek na paulcraigroberts.org obravnava vpliv Izraela na Ameriko.

ZDA so začele pogovore s Cookovimi otoki glede raziskav in razvoja mineralov na morskem dnu, kar sledi podobnemu dogovoru med Cookovimi otoki in Kitajsko v začetku letošnjega leta. Pogovori se osredotočajo na raziskovanje in razvoj virov mineralov na morskem dnu.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla pilotni program, ki bo od državljanov Zambije in Malavija zahteval plačilo varščine do 15.000 ameriških dolarjev za nekatere turistične in poslovne vizume. Gre za prvi afriški državi, za kateri velja ta ukrep.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Ameriško zunanje ministrstvo je 27. julija ponovno potrdilo svojo neomajno podporo obnovitvi demokracije in pravičnosti v Venezueli, eno leto po volitvah, na katerih je vodja Nicolás Maduro ostal na oblasti. ZDA so izrazile trdno zavezanost tem ciljem.

Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da v Venezueli ni več pridržanih ameriških državljanov, kar so razglasili po nedavni izmenjavi zapornikov. Ta izmenjava je vključevala izpustitev desetih ameriških državljanov in osemdesetih venezuelskih političnih zapornikov v zameno za deportacijo 252 migrantov v Salvador. Združene države so poudarile svojo zavezanost preprečevanju prihodnjih neupravičenih pridržanj.

Administracija Trumpa je leta 2017 dokončno prekinila vezi Združenih držav z Unescom, kar je bil prvi takšen dogodek po letu 1984. Govornica State Departmenta, Tammy Bruce, je izjavila, da so ZDA imele pomisleke glede prevelike osredotočenosti Unesca na cilje trajnostnega razvoja ZN in odločitve o sprejemu Palestine kot države članice leta 2011. Kot razlog za izstop so navedli tudi spodbujanje 'razdiralnih družbenih in kulturnih vzrokov' s strani agencije.

Ameriški odposlanec Steve Witkoff je odpotoval na Bližnji vzhod, da bi se pogajal o vzpostavitvi 'koridorja' za pomoč območju Gaze, ki ga je prizadela vojna. Pogovori so namenjeni doseganju dogovora za dostavo nujne pomoči.

Washington je potrdil pridržanje uslužbenca ministrstva za trgovino v Kitajski, ki je bil aretiran aprila in je bil »cilj prepovedi izstopa«. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA spremlja primer in je v stiku s kitajskimi oblastmi, čeprav je uslužbenec v državo potoval »zasebno«.