V Minneapolisu se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so obsodili nedavno usodno streljanje ženske s strani agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Protest v Minneapolisu je bil osrednji del širšega gibanja, v okviru katerega je bilo ta konec tedna po celotnih Združenih državah Amerike načrtovanih več kot 1.000 shodov pod geslom "ICE Out For Good". Kljub izjemno hladnemu vremenu in močnemu vetru so se množice podale na ulice, da bi izrazile nestrinjanje z zvezno politiko deportacij in zahtevale odgovornost za smrt civilistke. Incident, ki je sprožil val ogorčenja, se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona, ko je pod streli agenta umrla 37-letna Renee Nicole Good. Dogodek je močno zaostril odnose med lokalnim prebivalstvom in zveznimi organi, kritike pa so letele tudi na pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov na terenu. Protestniki so z množično udeležbo jasno pokazali, da zahtevajo sistemske spremembe v delovanju imigracijskih služb in konec agresivnih metod pregona. Politični odzivi na dogajanje so bili neizprosni; ameriška kongresnica Ilhan Omar je ostro kritizirala netransparentnost agencije ICE, potem ko so zvezni uslužbenci skupini kongresnikov preprečili dostop do prostorov urada. Stopnjevanje napetosti v Minneapolisu odraža širšo nacionalno krizo zaupanja v zvezne varnostne organe, ki izvajajo migracijsko politiko, kar bi lahko v prihodnje privedlo do dodatnih zakonodajnih pobud za omejitev njihovih pooblastil.

Policija v Minneapolisu je v noči na soboto pridržala 29 ljudi, ki so sodelovali na protestih proti zveznemu uradu za priseljevanje in carine (ICE). Župan Jacob Frey je na tiskovni konferenci potrdil število aretacij in pojasnil, da so organi pregona posredovali, ko so se demonstracije sprevrgle v nerede. Napetosti v mestu so narasle po nedavnem smrtonosnem streljanju s strani pripadnikov omenjenega urada. Župan Frey je aktiviste in meščane pozval k mirnosti ter jih posvaril, naj se ne pustijo ujeti v, kot se je izrazil, vabo predsednika Trumpa. Po njegovih besedah bi morebitno nasilje na ulicah lahko služilo kot opravičilo za ostrejše zvezne posege. Mestne oblasti si prizadevajo za umiritev razmer, medtem ko so odnosi med lokalno skupnostjo in zveznimi migracijskimi organi močno zaostreni. Dogodek odraža globoke delitve v ameriški družbi glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih varnostnih organov. Protesti so potekali v luči širših političnih trenj med lokalno demokratsko oblastjo v Minneapolisu in takratno zvezno administracijo, ki je zagovarjala strožjo politiko do priseljencev.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih uradnikov po množičnih protestih, ki so zajeli Minneapolis. Odločitev je v nedeljo potrdila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ki je pojasnila, da gre za neposreden odziv na napetosti v mestu, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi nedavnega incidenta, v katerem je agent službe za priseljevanje ustrelil in ubil žensko. Operacija napotitve dodatnih sil je namenjena zagotavljanju varnosti in obvladovanju javnih demonstracij, ki so se razširile po ulicah Minneapolisa. Ministrica Noemova je v svojih izjavah poudarila nujnost vzpostavitve reda, medtem ko lokalni organi in zvezne agencije spremljajo razvoj dogodkov po sobotnem pohodu. Napetosti med prebivalstvom in zveznimi varnostnimi organi so se po dogodku s smrtnim izidom močno zaostrile. Incident, ki je sprožil val protestov, ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in ravnanju agentov za priseljevanje v Združenih državah Amerike. Medtem ko preiskava o streljanju še poteka, prisotnost dodatnih zveznih sil v Minnesoti kaže na resnost razmer, ki jih zvezna vlada trenutno obravnava kot prednostno nalogo pri zagotavljanju javne stabilnosti.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se zbrale tisočglave množice, ki so protestirale proti delovanju ameriške imigracijske in carinske službe (ICE). Demonstracije je sprožila smrt 37-letne Renee Good, ki jo je preteklo sredo med operacijo ustrelil in ubil agent omenjene zvezne agencije. Udeleženci so izražali solidarnost z družino pokojne in zahtevali odgovornost varnostnih organov. Lokalna policija v Minneapolisu je poročala, da so protesti kljub visoki napetosti in velikemu številu ljudi potekali večinoma mirno. Protestniki so z napisi in vzkliki opozarjali na domnevno prekomerno uporabo sile in agresivne metode, ki jih ICE uporablja pri obravnavi priseljencev. Dogodek je ponovno razplamtel razpravo o pooblastilih zveznih agentov in njihovem odnosu do lokalnih skupnosti. Dogajanje v Minneapolisu pozorno spremljajo tudi druge zvezne države, kjer so se prav tako zvrstili solidarnostni shodi. Incident predstavlja dodaten pritisk na ameriško administracijo glede reforme migracijske politike in nadzora nad delovanjem represivnih organov, medtem ko preiskava samega streljanja še poteka, da bi ugotovili vse okoliščine dogodka.

Skupine za državljanske svoboščine in pravice migrantov so v soboto organizirale množična zborovanja po celotnih Združenih državah Amerike v znak protesta proti uboju aktivistke v Minnesoti, ki jo je ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Do incidenta je prišlo v Minneapolisu, kar je sprožilo val ogorčenja in pozive k odgovornosti zveznih organov, medtem ko so državne oblasti v Minnesoti že sprožile neodvisno preiskavo dogodka. Aktivisti v številnih mestih, vključno z Wichito, so se zbrali, da bi opozorili na po njihovem mnenju čezmerno uporabo sile zveznih agentov. Dogodek je hitro prerasel lokalne okvire in postavil Minneapolis v središče nacionalne razprave o pooblastilih in ravnanju agencije ICE. Protestniki zahtevajo pravico za ubitno žensko in sistemske spremembe v migracijski politiki ter nadzoru nad delovanjem varnostnih organov. Lokalne oblasti so v stanju pripravljenosti, saj se pričakuje, da se bodo demonstracije nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Preiskava, ki jo vodijo državni organi, bo ključna za določitev okoliščin streljanja, medtem ko se pritiski na zvezno vlado stopnjujejo. Odnosi med lokalnimi skupnostmi in zveznimi agencijami za priseljevanje so zaradi tega dogodka dosegli novo najnižjo točko, kar povečuje tveganje za nadaljnje civilne nemire po državi.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Po poročanju je Trump izjavil, da ameriška vojska preučuje "zelo ostre" možnosti proti Iranu, in potrdil, da ga je Iran kontaktiral glede pogajanj. Iranski vrhovni voditelj Hamenej pa je odgovoril s kritiko Trumpovih izjav.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V središču Minneapolisa se je v petek zvečer zbralo več sto protestnikov, ki so izražali nasprotovanje prisotnosti agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Množica se je usmerila predvsem na hotele v mestu, za katere so verjeli, da v njih bivajo zvezni uradniki. Protestniki so vdrli v prostore vsaj dveh hotelov, kjer so po navedbah lokalnih virov iskali pripadnike omenjene službe. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi organi za priseljevanje. Demonstracije so se razširile po ulicah mesta, pri čemer so udeleženci zahtevali takojšen umik agentov ICE iz Minneapolisa. Lokalna policija je spremljala dogajanje, vendar o večjih spopadih ali aretacijah v začetnih poročilih niso poročali. Akcija poudarja globoko nezaupanje do zvezne migracijske politike v določenih ameriških mestih. Protesti v Minneapolisu so del širšega gibanja, ki se spopada z vprašanji deportacij in prisotnosti zveznih sil v urbanih okoljih, kar pogosto vodi v neposredne akcije civilne nepokorščine.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje programov varstva otrok, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev v okolici Chicaga. Hkrati so se pojavili očitki o političnih motivih, saj administracija cilja na države, ki jih vodijo demokrati, med drugim zaradi škandala z goljufijami v Minnesoti. Po streljanju, v katerem je bil ubit pravni opazovalec v Minneapolisu, je administracija napovedala dodatne naložbe v dejavnosti ICE.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.