Župan Minneapolisa Jacob Frey je pohvalil mirne protestnike v mestu in hkrati opozoril, da poskuša ameriški predsednik Donald Trump namerno sprožiti kaos. Frey je poudaril, da so se udeleženci demonstracij uspešno uprli provokacijam in niso »zagrizli v vabo«, ki jo po njegovih besedah nastavlja predsednik s svojimi izjavami o agitatorjih. Župan je izpostavil, da si Trump želi destabilizacije razmer, vendar so protestniki sami aktivno preprečevali nasilje in mirili posameznike na robu incidentov. Frey je v uradni izjavi poudaril, da Minneapolis na Trumpov kaos ne bo odgovoril z lastno obliko nereda, temveč bo vztrajal pri dostojnem in pravilnem pristopu k obravnavi družbenih vprašanj. Po njegovih besedah je ključno, da lokalna skupnost ostane enotna in ne dopusti, da bi zunanje politične agende narekovale dinamiko na mestnih ulicah. Županove besede prihajajo v času močno povečanih političnih napetosti, ko se ameriška mesta soočajo z različnimi pritiski zvezne oblasti. Dogajanje v Minneapolisu odraža širši razkol med demokratskimi lokalnimi voditelji in republikansko administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko slednji pogosto poudarja potrebo po strožjem uveljavljanju reda in miru, lokalne oblasti opozarjajo na nevarnost retorike, ki bi lahko podžigala dodatne spore. Napetosti med mestno hišo in Belo hišo so se stopnjevale v luči vprašanj o svobodi zbiranja in vlogi policije pri nadzoru protestov.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Trumpova administracija je sprožila nov val kritik zaradi svoje zunanje politike, vključno z napadom na Venezuelo, ki ga nekateri vidijo kot poskus širjenja vpliva. Republikanci izražajo zaskrbljenost glede ohranitve nadzora nad senatom na prihajajočih volitvah. Pojavile so se tudi pozicije o odstavitvi predsednika Trumpa, medtem ko so strokovnjaki kritizirali ravnanje Trumpove administracije v primeru smrti Renee Good, ki jo je ustrelil agent ICE.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval različne možnosti vojaškega posredovanja v Iranu, vključno s ciljanjem na varnostne sile, ki zatirajo proteste. Odločitev še ni bila sprejeta, vendar so ZDA resno razmišljale o ukrepanju po Trumpovi prejšnji grožnji, da bo ukrepal, če bo iranski režim uporabil silo proti civilistom. Vendar možnost vstopa kopenskih sil ni bila obravnavana.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V središču Minneapolisa se je v petek zvečer zbralo več sto protestnikov, ki so izražali nasprotovanje prisotnosti agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Množica se je usmerila predvsem na hotele v mestu, za katere so verjeli, da v njih bivajo zvezni uradniki. Protestniki so vdrli v prostore vsaj dveh hotelov, kjer so po navedbah lokalnih virov iskali pripadnike omenjene službe. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi organi za priseljevanje. Demonstracije so se razširile po ulicah mesta, pri čemer so udeleženci zahtevali takojšen umik agentov ICE iz Minneapolisa. Lokalna policija je spremljala dogajanje, vendar o večjih spopadih ali aretacijah v začetnih poročilih niso poročali. Akcija poudarja globoko nezaupanje do zvezne migracijske politike v določenih ameriških mestih. Protesti v Minneapolisu so del širšega gibanja, ki se spopada z vprašanji deportacij in prisotnosti zveznih sil v urbanih okoljih, kar pogosto vodi v neposredne akcije civilne nepokorščine.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje programov varstva otrok, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev v okolici Chicaga. Hkrati so se pojavili očitki o političnih motivih, saj administracija cilja na države, ki jih vodijo demokrati, med drugim zaradi škandala z goljufijami v Minnesoti. Po streljanju, v katerem je bil ubit pravni opazovalec v Minneapolisu, je administracija napovedala dodatne naložbe v dejavnosti ICE.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

Hilton Worldwide Holdings je odstranil hotel v Minneapolisu iz svojega sistema, potem ko je hotel zavrnil sprejem rezervacij agentov Immigration and Customs Enforcement (ICE). Odločitev je sledila ogorčenju na spletu, ker hotel ni dovolil agentom ICE rezervirati sob.

Po tem, ko je hotel Hilton v Minneapolisu zavrnil namestitev uslužbencem Službe za priseljevanje in carine (ICE), se je hotel opravičil in pojasnil, da je hotel v neodvisni lasti in upravljanju. Everpeak Hospitality, ki upravlja hotel, je prevzel odgovornost za nastalo situacijo. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je odzvalo z ogorčenjem in obtožilo hotelsko verigo, da namerno spodkopava zvezno kazenski pregon. V bizarnem odzivu je Ministrstvo za domovinsko varnost primerjalo ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Vstop v leto 2026 so v več delih Združenih držav Amerike zaznamovale raznolike vremenske razmere, ki so vključevale tako snežne zamete kot napovedano otoplitev. Medtem ko so nekatere regije, kot je New Jersey, na prvi dan novega leta prešli hitri snežni meteži, se v zveznih državah, kot sta Teksas in Oregon, obeta stabilnejše in nadpovprečno toplo vreme. V mestih, kot je Minneapolis, so temperature na silvestrovo padle pod ledišče, spremljal pa jih je močan mrzli veter, vendar se pričakuje, da bodo vplivi visokega zračnega tlaka v prihodnjih dneh prinesli mirnejše obdobje brez večjih padavin. Napovedi kažejo, da bo večina države pod vplivom sistema visokega pritiska, ki nevihte in hladne fronte potiska proti severu. Kljub začetnim zimskim razmeram in lokalnim snežnim padavinam, ki so v nekaterih predelih dosegle do pet centimetrov višine, se zračna masa stabilizira. V severozahodnem delu Pacifika so zaradi toplejših zračnih tokov padavine v gorah pretežno v obliki mešanice dežja in snega, medtem ko se v južnejših predelih pričakujejo temperature celo v zgornjem območju 15 stopinj Celzija. Kakovost zraka ostaja pod vplivom mirnega vremena, kar je ob začetku leta običajen pojav pri dolgotrajnejših obdobjih brez vetra in padavin.

Po poročilih ABC News je Trumpova administracija zamrznila sredstva za otroško varstvo v vseh 50 zveznih državah in ne samo v Minnesoti. Zvezne države morajo zdaj predložiti podrobne načrte nadzora. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko Trumpova administracija zadrži sredstva Medicaida od organizacije Planned Parenthood in drugih zdravstvenih centrov, ki opravljajo splave, medtem ko postopek tožbe poteka.

Agenti ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost so v ponedeljek v Minneapolisu začeli izvajati obsežno operacijo, usmerjeno proti razširjenim goljufijam na področju varstva otrok in drugih oblik finančnih prevar. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je prek družbenega omrežja X potrdila, da so zvezne oblasti že na terenu in aktivno preiskujejo sume nepravilnosti. Preiskovalci so vstopili v več podjetij in opravili pogovore z uslužbenci, kar so potrdili tudi objavljeni videoposnetki operacije. Gre za usklajeno akcijo zveznih oblasti, ki naj bi razkrila mrežo zlorab javnih sredstev. Ministrica Noemova je preiskavo označila za odgovor na »vsesplošne goljufije«, vendar podrobnejših informacij o konkretnih osumljencih ali višini povzročene škode ministrstvo za zdaj še ni razkrilo.