Nekdanji državni sekretar Združenih držav Amerike in nekdanji direktor obveščevalne agencije CIA Mike Pompeo je javno izrazil podporo protivladnim protestom v Iranu. V svojih izjavah je Pompeo namignil, da so v nemire, ki so sprva izbruhnili zaradi gospodarske krize v islamski republiki, vpleteni tudi operativci izraelskih obveščevalnih služb. Njegove navedbe sledijo objavam na družbenem omrežju X, kjer so računi v perzijskem jeziku, povezani z Mossadom, odkrito podprli protestno gibanje. Izjave nekdanjega visokega ameriškega uradnika potrjujejo dolgoletna sumničenja teheranskega režima o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države. Pompeo je poudaril, da iransko vodstvo izgublja nadzor nad razmerami, medtem ko tuji obveščevalni akterji domnevno delujejo na terenu. Čeprav uradni Izrael vpletenosti v organizacijo protestov ni neposredno potrdil, Pompeove besede mečejo novo luč na geopolitično napetost v regiji in usklajenost med ameriškimi in izraelskimi strateškimi cilji glede Irana.

V Iranu so se konec decembra 2025 in v začetku januarja 2026 razširili nasilni protivladni protesti, ki so po navedbah ameriških medijev in obveščevalnih virov iransko vodstvo potisnili v stanje boja za preživetje. Nemiri, ki so se sprva začeli zaradi hiperinflacije in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute riala, so hitro prerasli v vsesplošne politične proteste v več mestih, pri čemer je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko iranske oblasti izvajajo nujne krizne sestanke, so se v mednarodni skupnosti pojavila ugibanja o morebitnem zunanjem posredovanju. Nekdanji direktor Cie Mike Pompeo je javno podprl protestnike in namignil na vpletenost izraelskih obveščevalnih služb v podpihovanje nemirov. ZDA so po uspešni vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajele predsednika Nicolása Madura, svojo retoriko usmerile proti Teheranu. Opazovalci odprtokodnih obveščevalnih podatkov so poročali o nenavadni dejavnosti ameriških zračnih sil, vključno s prihodom desetih transportnih letal C-17A Globemaster III v letalsko opremo v Veliki Britaniji. Čeprav Pentagon teh premikov ni uradno povezal z Iranom, so nekateri ameriški uradniki in analitiki že začeli pozivati k odločnejšemu ukrepanju proti islamski republiki, ki se spopada z najhujšo notranjo krizo po letu 2022. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Teheran v času, ko je režim zaradi gospodarske osamitve in sankcij najbolj ranljiv.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli konec leta 2025 zaradi hude gospodarske krize in hiperinflacije, razširili po celotni državi in po poročanju tujih medijev iransko vodstvo potisnili v stanje boja za preživetje. Razmere so se zaostrile po nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer je bil zajet predsednik Nicolás Maduro, kar je v Washingtonu spodbudilo razprave o podobnem ukrepanju proti Teheranu. Ameriški uradniki in nekdanji vodja agencije CIA Mike Pompeo so izrazili podporo protestnikom, pri čemer so se pojavili namigi o vpletenosti izraelskih obveščevalnih služb v podpihovanje nemirov. Zaradi stopnjevanja napetosti so bili zaznani nenavadni premiki ameriškega vojaškega letalstva v Evropi in Združenem kraljestvu, kar krepi ugibanja o morebitni pripravi na vojaško posredovanje. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z nujnimi sestanki, medtem ko se na ulicah več mest nadaljujejo nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že več smrtnih žrtev. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna eskalacija v Iranu lahko destabilizirala celotno regijo Bližnjega vzhoda in vplivala na svetovne energetske trge.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli ob koncu leta 2025 zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, močno razširili in po poročanju časnika New York Times iransko vodstvo potisnili v način preživetja. Iranski uradniki so v zadnjih dneh sklicali več nujnih sestankov, saj se spopadajo z najhujšimi nemiri v zadnjih letih, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilne spopade z varnostnimi organi. Nekdanji direktor agencije CIA Mike Pompeo je izrazil podporo protestnikom in hkrati namignil na vpletenost izraelskih obveščevalnih služb v podpihovanje nezadovoljstva v državi. V kontekstu zaostrovanja razmer so opazovalci odprtih virov (OSINT) zabeležili nenavadno povečanje ameriških vojaških aktivnosti v Evropi. V bazo RAF Fairford v Veliki Britaniji je prispelo najmanj deset transportnih letal C-17A Globemaster III, kar v Washingtonu sproža vprašanja o morebitni pripravi na širše vojaško posredovanje. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izrekel več prikritih groženj Teheranu, medtem ko jastrebi v ameriški politiki pozivajo k odločnejšim ukrepom proti Iranu po vzoru nedavne operacije v Venezueli, kjer je bil ujet predsednik Nicolás Maduro.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, razširili po celotni državi, kar je iransko vodstvo prisililo v t. i. način preživetja. Po poročanju časnika New York Times so se iranski uradniki v zadnjih dneh sestali na več nujnih sejah, saj se bojijo, da bi nemiri lahko ogrozili stabilnost režima. Protesti so postali nasilni in so že terjali smrtne žrtve, medtem ko se napetosti krepijo tudi na mednarodnem področju. Nekdanji direktor Cie Mike Pompeo je ob podpori protestnikom namignil na morebitno vpletenost izraelskih obveščevalnih služb, kar še dodatno zaostruje odnose med Teheranom in njegovimi regionalnimi tekmeci. Istočasno so obveščevalni viri zaznali povečano aktivnost ameriškega vojaškega letalstva, predvsem v letalskem oporišču RAF Fairford v Združenem kraljestvu, kamor je prispelo večje število strateških transportnih letal C-17A Globemaster III. Ti logistični premiki so v javnosti in med analitiki sprožili ugibanja o morebitni pripravi Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje ali obsežnejšo operacijo, usmerjeno proti Iranu. Razmere so še posebej napete zaradi nedavne ameriške operacije v Venezueli, kjer je bil ujet socialistični voditelj Nicolás Maduro, kar nekateri jastrebji v Washingtonu vidijo kot model za prihodnje ukrepanje proti t. i. malopridnim državam. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal prikrita opozorila tudi vladam v Havani, Bogoti in Ciudad de Méxicu.

Teheranska policija je sporočila, da so njeni pripadniki v središču iranske prestolnice aretirali moškega, ki ga obtožujejo sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Po navedbah uradnih virov naj bi bil osumljenec prijet sredi množice protestnikov, kjer naj bi izvajal dejavnosti v interesu tuje obveščevalne službe. Iranski varnostni organi ob aretaciji niso razkrili identitete osumljenca, so pa objavili videoposnetek njegovega zajetja. Operacija je bila po poročanju lokalnih medijev del širših prizadevanj policije za zatiranje tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Iran redno obtožuje Izrael in njegove obveščevalne organe organizacije sabotaž ter spodbujanja nemirov med civilnim prebivalstvom. Policija trdi, da je aretirani posameznik aktivno deloval znotraj skupin protestnikov, kar naj bi služilo kot dokaz o tuji vpletenosti v protivladne shode.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

V iranski prestolnici Teheran in drugih mestih po državi so se razširili protesti, uperjeni proti islamističnemu sistemu, na kar so se oblasti odzvale s prvimi aretacijami. Po poročanju medijev so varnostne sile na univerzi v Teheranu pridržale najmanj štiri študente. Iransko pravosodje je ob tem napovedalo odločno ukrepanje proti vsem oblikam upora in nemirov, medtem ko vlada vztraja pri trditvah o tujem vmešavanju v notranje zadeve države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah izraelske obveščevalne službe Mossad, ki je izrazila podporo protestnikom in zatrdila, da je prisotna na terenu. Teheran, ki Izrael obravnava kot svojega največjega sovražnika, te trditve uporablja kot dokaz za tuji vpliv na destabilizacijo države. Razmere ostajajo zaostrene, saj se protesti kljub grožnjam s strogimi kaznimi ne umirjajo, temveč se širijo v različne družbene sloje.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Libanonske varnostne službe sumijo, da je izraelska obveščevalna agencija Mossad ugrabila nekdanjega visokega libanonskega vojaškega častnika Ahmada Šukra v dolini Beka. Domnevajo, da je ugrabitev povezana z dolgotrajno skrivnostjo okoli usode izraelskega letalskega navigatorja Rona Arada, ki je bil ujet v Libanonu leta 1986. Poročila navajajo možno vpletenost švedskih državljanov v operacijo.

V Iranu so usmrtili moškega, ki naj bi sodeloval z izraelskim Mossadom. Moškega so aretirali že maja. Organizacije za človekove pravice kritizirajo uporabo smrtne kazni v Iranu.

Iranske oblasti so usmrtile Agila Kešavarza, obtoženega vohunjenja za izraelski režim in sodelovanja z izraelsko vojsko ter obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je bila izvedena po potrditvi smrtne kazni na vrhovnem sodišču in zaključku vseh pravnih postopkov.

Avstralska policija je potrdila, da je bil množični strelski napad na plaži Bondi Beach v Sydneyju, v katerem je bilo ubitih najmanj 16 ljudi in več kot 40 ranjenih, teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država. Kot osumljenca sta bila identificirana oče, ki je bil ubit, in njegov sin, ki je hospitaliziran. Žalujoči so se zbrali na plaži Bondi Beach, da bi položili cvetje.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega odziva na antisemitski napad v Avstraliji, kjer ga obtožujejo izkoriščanja tragedije za politične namene. Hkrati je Bela hiša zasebno grajala Netanyahuja zaradi izraelskega napada v Gazi, v katerem je bil ubit poveljnik Hamasa. Netanyahu je avstralskega premierja obtožil spodbujanja antisemitizma in napovedal globalni pritisk na antisemitizem.

Avstralska policija je sporočila, da je bil množični strelski napad na Bondi Beach teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država. Identificirala je osumljenca kot očeta, ki je bil ubit, in sina, ki je hospitaliziran. V napadu je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja med proslavo judovskega praznika Hanuke. Dva moška sta odprla ogenj na množico, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da so avstralske oblasti pred tem prejele opozorila, vendar jih niso upoštevale, ter dogodek označil za antisemitski napad.

V oboroženem napadu na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo med praznovanjem Hanuke ubitih najmanj 12 ljudi, več pa ranjenih. Avstralski premier Albanese je dejal, da gre za teroristično dejanje in antisemitsko zlo. Izraelski premier Netanjahu je za napad okrivil avstralske oblasti in dejal, da pozivi k palestinski državi podžigajo antisemitizem. Predsednik črnogorske skupščine Mandić je izrazil sožalje in podporo Avstraliji in judovski skupnosti.

Med judovskim praznikom Chanuka na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do terorističnega napada, v katerem sta dva napadalca ubila najmanj dvanajst ljudi. Avstralski premier je dogodek označil za antisemitski teroristični napad.

V terorističnem napadu na judovsko praznovanje na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji sta dva strelca ubila najmanj 12 ljudi in ranila 29. Napad se je zgodil med dogodkom ob Hanuki, ko sta napadalca odprla ogenj v parku Archer ob 18.47 po lokalnem času. Eden od napadalcev je bil ubit, medtem ko so ranjene prepeljali v različne bolnišnice. Motiv za napad je antisemitizem.

Sosedje v Moergestelu so izrazili šokiranost nad dogodki, saj naj bi družina v soseski živela šele nekaj tednov. V stanovanju so našli dečka in dekle z vbodnimi ranami.

V Karadžu v Iranu se je začelo sojenje osebi, obtoženi vohunjenja za Izrael. Osumljenec naj bi med obiskom okupiranih ozemelj večkrat srečal agente Mosada.

Netanjahu je izrazil dvom o možnosti razorožitve Hamasa s strani mednarodnih sil. Sočasno se pojavljajo informacije, da je Hamas pripravljen razpravljati o zamrznitvi orožja v zameno za ustanovitev palestinske države, kar pa je Netanjahu odločno zavrnil. Potekala so pogajanja med Izraelom in Katarjem v New Yorku, ki jih je gostil Steve Witkoff, pri čemer je izraelsko delegacijo vodil direktor Mosada, David Barnea. Kljub premirju Hamas ponovno krepi svoj vpliv v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je za novega vodjo Mosada, izraelske zunanje obveščevalne službe, imenoval generala Romana Gofmana. Gofman je pred tem deloval kot Netanjahujev svetovalec za vojaške in varnostne zadeve.

Izrael je poslal delegacijo v Kairo, da bi se pogajala o vrnitvi posmrtnih ostankov zadnjega talca, ki je še v Gazi. Hkrati je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedal, da bo general Roman Goffman, ki nima izkušenj z obveščevalnimi službami, nasledil Davida Barneo na čelu Mossada leta 2026. Netanjahujeva odločitev, da na ključne položaje postavlja svoje vojaške prijatelje, sproža razprave.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je imenoval Romana Gofmana, svojega vojaškega sekretarja, za novega direktorja Mosada. Ta odločitev je povzročila neodobravanje in presenečenje v varnostnih službah.

Obtožnica proti dvema nekdanjima predstavnikoma režima Bašar al Asada v Avstriji še ni pravnomočna. Kot je sporočila tiskovna predstavnica deželnega sodišča na Dunaju, Christina Salzborn, je bila v ponedeljek zvečer vložena pritožba. O njej bo zdaj odločalo Višje deželno sodišče na Dunaju. Obe osebi sta obtoženi hudih kaznivih dejanj zoper civiliste, ki so bili v Siriji zaprti. Enega od njiju je leta 2015 v Avstrijo pripeljala domača obveščevalna služba zaradi dogovora z Mossadom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z deljenjem članka na družbenem omrežju X (prej Twitter) potrdil prejšnje dokaze o povezavah med zloglasnim ameriškim tihotapcem ljudi in izraelsko obveščevalno agencijo Mosad.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je razbila hekersko mrežo, imenovano "Backdoor", in aretirala njenega vodjo. Po navedbah IRGC je mreža povezana z izraelsko obveščevalno agencijo Mossad in tujimi mediji.

Ministrstvo za notranje zadeve v Sani, Jemen, je sporočilo, da so razkrili in aretirali veliko vohunsko mrežo, ki je bila povezana s skupno operativno sobo ameriške CIE, izraelskega Mosada in savdske obveščevalne službe. Mreža naj bi izvajala vohunjenje in sabotaže, usmerjene v jemenski vojaški, varnostni in obrambni sektor.

Jemensko notranje ministrstvo je sporočilo, da so odkrili in uničili veliko vohunsko mrežo, ki je delovala za Mossad, CIA in savdsko obveščevalno službo.

Izraelski zgodovinar Avi Shlaim obtožuje Izrael, da pod vodstvom Benjamina Netanjahuja izvaja genocid nad Palestinci. Medtem pa je izraelski premier Netanjahu obtožil visokega poveljnika iranske revolucionarne garde, da stoji za antisemitskimi napadi po svetu, vključno z Avstralijo. Netanjahu trdi, da je Mossad identificiral osumljenca.

Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.

Večina izraelskih državljanov meni, da se Benjamin Netanjahu ne bi smel potegovati za naslednji mandat na premierskem položaju, kažejo rezultati ankete, objavljene na Kanalu 12. Poleg tega mnogi Izraelci izražajo mnenje, da bi zaupanje moralo biti namenjeno bivšemu šefu Mosada. Približno 52% vprašanih nasprotuje njegovi kandidaturi, medtem ko jih 41% meni, da bi se moral potegovati za položaj. Velik delež anketirancev ni prepričan, kdo bi moral voditi stranko Likud, če Netanjahu ne bi bil kandidat.

Iran je usmrtil moškega, obsojenega vohunjenja za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je sledila junijski 12-dnevni vojni med državama. Obenem je bil obsojenec spoznan za krivega »vojne proti Bogu«.

Po poročanju savdskih postaj al-Hadath in al-Arabiya, ki se sklicujeta na arabske vire, naj bi bili posmrtni ostanki slavnega izraelskega vohuna Elija Cohena, ki je bil leta 1965 usmrčen v Siriji, kmalu vrnjeni v Izrael. Cohen je bil agent Mosada.

Savdski mediji poročajo, da bi lahko ostanke izraelskega vohuna Elija Cohena, ki je bil usmrčen v Siriji leta 1965, kmalu vrnili v Izrael. Cohen je deloval v Siriji v 60. letih in bil po zajetju usmrčen v Damasku. Njegova vdova Nadia Cohen je izrazila upanje, da bo njen mož dobil grob v Izraelu. Poročila o morebitni vrnitvi ostankov zaenkrat niso potrjena iz drugih virov.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

V Egiptu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki temeljijo na načrtu, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končati skoraj dveletno vojno v Gazi in na Zahodnem bregu. Obe strani sta načeloma podprli splošna načela načrta in iščeta pojasnila o ključnih podrobnostih.

Iransko sodišče je oprostilo Franco-Nemca Lennarta Monterlosa obtožb o vohunjenju. Aretiran je bil junija med 12-dnevno izraelsko-ameriško vojno proti Iranu.

Turške oblasti so aretirale dva osumljenca, ki naj bi vohunila za izraelsko obveščevalno agencijo Mossad. Operacijo so izvedli pripadniki Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) v sodelovanju s policijo v Istanbulu. Osumljenca sta bila najprej pridržana, nato pa ju je sodišče odredilo pripor.

Po aretaciji treh domnevnih članov Hamasa v Berlinu, ki naj bi načrtovali napade na judovske in izraelske cilje v Nemčiji in nabavljali orožje, so sedaj vsi v preiskovalnem priporu. Zvezno sodišče je izdalo priporne naloge zoper vse tri osumljence.

Iran je usmrtil Bahmana Choubija Asla, ki ga je označil za enega najpomembnejših izraelskih vohunov. Iranske oblasti trdijo, da je Asl sodeloval z izraelsko obveščevalno službo in imel dostop do pomembnih podatkovnih baz Islamske republike.

Iran je usmrtil Bahmana Choubi-asla, ki ga je označil za "enega najpomembnejših vohunov za Izrael v Iranu". Usmrtitev prihaja v času dolgotrajne napetosti med Iranom in Izraelom. Medtem pa inženir jedrske tehnologije Gérard Chevrier napoveduje, da bo Izrael izginil do julija 2025, pri čemer naj bi bila usoda Izraela in ZDA tako prepletena, da bi en udarec lahko uničil oba.

Evropska unija je potrdila ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki vključujejo zamrznitev premoženja iranskih bank, prepoved potovanja za določene uradnike in prepoved nakupa ter transporta iranske surove nafte. Kljub temu EU poudarja, da ostajajo vrata za diplomatska pogajanja odprta. Medtem je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v razmerju do dolarja, sankcije pa naj ne bi ovirale iranskega izvoza nafte na Kitajsko. Ekonomski udarec sankcij bo najverjetneje najbolj prizadel običajne Irance, medtem ko se bo pritisk na Teheran povečal.

Iranske oblasti so usmrtile Bahmana Choubi Asla, ki so ga obtožile vohunjenja za Izrael. Po navedbah Irana naj bi bil Choubi Asl eden najpomembnejših agentov izraelske obveščevalne agencije Mossad in naj bi imel dostop do pomembnih podatkovnih baz.