Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Leto 2026 bo po ocenah analitikov in tiskovnih agencij prelomno na več področjih, od vesoljskih raziskav do globalne politike in športa. Med najpomembnejšimi dogodki izstopa načrtovana Nasina misija Artemis 2, ki naj bi po več odlogih končno popeljala astronavte v Lunino orbito, kar predstavlja ključen korak k vnovičnemu pristanku človeka na Luni. Projekt, ki poteka v sodelovanju z zasebnim sektorjem, obeta novo dobo raziskovanja vesolja in utrjevanje ameriške prisotnosti v globokem vesolju. Na političnem prizorišču bodo v ospredju ameriške kongresne volitve, ki bodo potekale sredi mandata Donalda Trumpa. Ti volilni izidi bodo določili razmerje moči v kongresu in neposredno vplivali na Trumpovo sposobnost izvajanja zastavljene politike v drugi polovici njegovega mandata. Poleg političnih in znanstvenih mejnikov bo leto 2026 zaznamovalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Kanada in Mehika, kar bo prvič v zgodovini turnirja vključevalo tri države gostiteljice hkrati.

Ameriška vesoljska agencija NASA je ob praznovanju novega leta objavila nove posnetke galaktične kopice, znane pod imenom Champagne Cluster (Kopica šampanjca). Gre za kompleksno strukturirano območje v vesolju, ki združuje podatke rentgenskega observatorija Chandra in različnih optičnih teleskopov. Slika prikazuje sijaj izjemno vročih plinov in zvezd, ki po svoji vizualni podobi spominjajo na mehurčke v kozarcu penine, s čimer so pri agenciji simbolično obeležili vstop v novo koledarsko leto. Kopica je bila prvotno odkrita konec leta 2020, vendar novi kompozitni posnetki ponujajo doslej najbolj podroben vpogled v njeno strukturo. Takšna opazovanja so ključna za razumevanje razvoja galaksij in porazdelitve temne snovi v vesolju. Rentgenski posnetki observatorija Chandra omogočajo astronomom, da zaznajo sevanje vročih plinov, ki so sicer nevidni za običajne optične instrumente, kar dopolnjuje celostno sliko tega oddaljenega nebesnega pojava.

Leto 2026 bo po napovedih strokovnjakov izjemno pomembno za raziskovanje vesolja in opazovanje astronomskih pojavov. Osrednji dogodek bo misija Artemis II, v okviru katere se bodo astronavti agencije NASA po več kot petdesetih letih vrnili v bližino Lune. Poleg človeške posadke se na Lunino površje odpravlja tudi flota robotskih pristajalnikov, med katerimi izstopa povečano plovilo Blue Moon podjetja Blue Origin, ki ga vodi Jeff Bezos. Svoje robotske misije na Luno v tem obdobju načrtujejo tudi Kitajska in številna zasebna ameriška podjetja. Ljubitelji astronomije bodo v letu 2026 priča vrsti redkih nebesnih pojavov. Leto se bo začelo s superluno 3. januarja, sledila pa ji bo astronomska modra luna. Med najpomembnejšimi dogodki bo popolni sončni mrk, ki bo zaradi svoje vidnosti pritegnil opazovalce z vsega sveta. Poleg mrkov bodo nebo prečili tudi kometi, kar bo skupaj z načrtovanimi poleti proti Marsu in novimi pogledi na globoko vesolje zaznamovalo eno najbolj aktivnih let v sodobni astronomiji.

Prihajajoče leto 2026 obeta številne astronomske pojave, vključno s polno luno, znano kot 'Volčja superluna', ki bo vidna že v prvih dneh leta. Prav tako lahko pričakujemo opazovanje meteorjev, mrkov in planetov.

Znanstveniki so v Nasinih najstrožje nadzorovanih in sterilnih prostorih, namenjenih sestavljanju vesoljskih plovil, odkrili 26 prej neznanih vrst bakterij. To odkritje je povzročilo precejšnje presenečenje v znanstveni skupnosti, saj so ti prostori zasnovani tako, da preprečijo kakršno koli mikrobno kontaminacijo. Raziskovalci so opozorili, da visoka odpornost teh mikroorganizmov zahteva takojšnjo revizijo protokolov sterilizacije in ponoven pregled vseh postopkov priprave misij. Prisotnost teh odpornih mikrobov vzbuja resne skrbi glede morebitne kontaminacije drugih planetov, predvsem Marsa, med prihodnjimi raziskovalnimi misijami. Če bi zemeljske bakterije preživele potovanje v vesolje in se naselile na tujih nebesnih telesih, bi to lahko trajno ogrozilo iskanje zunajzemeljskega življenja in interpretacijo znanstvenih rezultatov. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za mikroorganizme, ki so se prilagodili ekstremno čistim okoljem z minimalnimi viri hranil, kar dokazuje njihovo izjemno biološko trpežnost.

Novi administrator Nase, Jared Isaacman, je napovedal, da se bodo Združene države Amerike vrnile na Luno med drugim mandatom predsednika Donalda Trumpa. Isaacman je poudaril, da bo to ključno za odklepanje "orbitalne ekonomije", ki bi lahko vključevala rudarjenje helija-3 in vesoljske podatkovne centre. Isaacman je izpostavil Trumpovo ponovno osredotočenost na raziskovanje Lune in poudaril, da je to bistvenega pomena za izkoriščanje znanstvenih, gospodarskih in nacionalno varnostnih priložnosti, ki jih Luna ponuja.

Ameriška vesoljska agencija Nasa načrtuje, da bo s prihajajočo misijo Artemis 2 ponovno poslala ljudi v bližino Lune. Na krovu naj bi bila tudi maskota, eden izmed predlogov za maskoto pa prihaja iz Nemčije.

NASA je sporočila, da bi lahko imela planeta v obliki limone, imenovana PSR J2322-2650 b, nahajališča diamantov. Atmosfera te planete, ki jo je leta 2017 odkril teleskop James Webb, je sestavljena pretežno iz helija in ogljika.

Ameriška vesoljska agencija Nasa se pripravlja na misijo Artemis 2, katere cilj je ponovno poslati ljudi v bližino Lune. Misija naj bi vključevala tudi maskoto, pri čemer je možen izbor nemškega dizajna.

Ameriški znanstveniki so predstavili koncept izgradnje lunarnega vesoljskega pristanišča, ki bi ga gradili iz plošč, narejenih iz lunarnega regolita. Koncept predvideva uporabo lokalnih virov za gradnjo infrastrukture na Luni.

Delnice vesoljskih podjetij so v ponedeljek poskočile zaradi pričakovanj, da bo SpaceX leta 2026 vstopil na borzo s tržno kapitalizacijo bilijon dolarjev. Micron Technology je dosegel novo najvišjo vrednost delnice po objavi izjemnih rezultatov prvega četrtletja, Apple pa je povečal svoj delež v podjetju Nike, potem ko so delnice padle na raven iz leta 2017.

Rusija namerava v naslednjih desetih letih zgraditi jedrsko elektrarno na Luni, ki bo zagotavljala energijo za rusko-kitajski lunarni program in raziskovalno postajo. Medtem ko so ZDA že napovedale svoje ambicije za jedrske reaktorje na Luni do leta 2028, Rusija priznava, da zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju raziskovanja vesolja, kljub pretekli dominanci Sovjetske zveze.

Znanstveniki Nase so s pomočjo teleskopa James Webb odkrili nenavaden planet v obliki limone, ki ga še nihče ni videl. Planet ima atmosfero, sestavljeno pretežno iz helija in ogljika, kar izziva trenutne teorije o nastanku planetov. Teleskop Hubble pa je posnel trk dveh asteroidov v sistemu zvezde Fomalhaut, kar je redek dogodek. Poleg tega si znanstveniki prizadevajo z JWST zaznati atmosfere okoli eksoplanetov, da bi ugotovili, ali so potencialno primerne za življenje.

Delnice podjetja Starfighters Space, ki kotira pod simbolom FJET, so po zaključku IPO poskočile za 252 % na 23,20 USD, vendar so naslednji dan padle za 55 %. Podjetje upravlja s supersoničnimi letali F-104 iz Kennedyjevega vesoljskega centra za izstrelitev majhnih satelitov v nizkozemeljsko orbito. IPO je bil ocenjen na 40 milijonov USD po ceni 3,59 USD na delnico. Rast je spremljala tudi rast v celotnem vesoljskem sektorju.

Hubblov vesoljski teleskop je opazoval posledice dveh kozmičnih trkov in razrešil dolgoletno skrivnost v bližini mlade zvezde Fomalhaut. Medtem znanstveniki opozarjajo na vse bolj krhko orbitalno okolje Zemlje, kjer bi lahko prišlo do katastrofalnega trka v nizki zemeljski orbiti, če bi sistemi za izogibanje trkom odpovedali. Poleg tega se pospešuje komercializacija vesolja, kar odpira vprašanja o ustreznosti trenutne zakonodaje.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, imenovan "Zagotavljanje ameriške prevlade v vesolju", ki združuje raziskovanje, obrambo in trgovino v enotno poslanstvo. Ukaz predvideva vrnitev na Luno do leta 2028, vzpostavitev "lunarnih postojank" in namestitev lunarnih jedrskih reaktorjev do leta 2030. Nova politika ZDA se osredotoča na nacionalno varnost in komercialno prevlado v vesolju.

Izstrelitev plovila Crew Dragon družbe SpaceX proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) z ruskim kozmonavtom Andrejem Fedjajevim v posadki je načrtovana najzgodnej 15. februarja 2026, so sporočili iz Nase.

Donald Trump je s predsedniškim odlokom potrdil svojo namero, da Američane čim prej pošlje nazaj na Luno, medtem ko je raziskovanje Marsa potisnil v ozadje. Odlok predvideva pristanek na Luni do leta 2028 v okviru Nasinega programa Artemis. Poleg tega odloka je Jared Isaacman, zasebni astronavt in nekdanji uporabnik SpaceX, prisegel kot 15. administrator Nase, reorganizirala pa se je tudi koordinacija nacionalne vesoljske politike pod vodstvom Trumpovega glavnega znanstvenega svetovalca Michaela Kratsiosa.

Hubblov vesoljski teleskop je posnel redek pogled na posledice dveh kozmičnih trkov, s čimer je znanstvenikom pomagal rešiti desetletja staro skrivnost. Pred leti so astronomi opazili gosto, svetlo točko blizu mlade zvezde Fomalhaut, za katero so sprva mislili, da je planet. Nadaljnje opazovanje s Hubblom leta 2023 pa je razkrilo, da je svetla točka izginila in se pojavila nova, kar je nakazovalo, da ne gre za planet, ampak za prašne ostanke trkov masivnih vesoljskih teles.

NASA je izgubila kontakt s sondo Maven, ki je pomembna za raziskovanje Marsa. Razlog je nenadna rotacija v orbiti, ki povzroča težave in ogroža nadaljnje misije.

Senat Združenih držav Amerike je s 67 glasovi za in 30 proti potrdil Jareda Isaacmana za administratorja Nase. 42-letni Isaacman, milijarder, komercialni astronavt in letalski podjetnik, je s tem postal najmlajša oseba, ki je kdaj vodila Naso. Isaacman je bil nominiranec nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Nasina sonda MAVEN, ki kroži okoli Marsa, je prenehala delovati in se začela nekontrolirano vrteti. Do težav je prišlo po prehodu za Marsom in opazovanju medzvezdnega objekta 3I/ATLAS. NASA preiskuje vzroke izgube kontakta.

Ameriški senat je potrdil imenovanje Jareda Isaacmana za novega administratorja Nase. Isaacman, milijarder, zasebni astronavt in poslovni partner Elona Muska, je bil imenovan na predlog predsednika Donalda Trumpa. Za njegovo imenovanje je glasovalo 67 senatorjev, proti pa 30. Isaacman je tudi ustanovitelj podjetja SpaceX in tesen sodelavec Elona Muska.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci pri NASA-inem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory, izpodbija desetletja staro domnevo o obstoju podzemnega oceana na Saturnovi luni Titan. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, ki jih je pred leti zbrala NASA-ina sonda Cassini, in ugotovili, da Titan namesto globalnega oceana morda vsebuje globoke plasti ledu in brozge, podobne Zemljinim polarnim morjem, z žepi staljene vode, kjer bi življenje potencialno lahko preživelo in celo uspevalo. Poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenih znakov življenja na Titanu.

Ko se študenti pripravljajo na prejem rezultatov mature, so poiskali nekdanje visoke dosežke iz preteklih desetletij – od operne hiše do Nase.

Ameriška vesoljska agencija NASA je izgubila stik s sondo Maven, ki je več kot desetletje krožila okoli Marsa. Maven je bil ena od samo treh sond, ki so krožile okoli Rdečega planeta. NASA bo kmalu izgubila še eno sondo, kar opozarja na potrebo po novih misijah na Mars.

Medzvezdni komet 3I/ATLAS se približuje Zemlji, kar omogoča podrobnejše opazovanje. NASA in Evropska vesoljska agencija (ESA) sta pridobili nove, jasnejše slike kometa, ki kažejo nepričakovano aktivnost v njegovem jedru, vključno z dvema repoma in nenavadnim 'utripom', ki povečuje njegovo svetlost. Agenciji pozorno spremljajo komet zaradi njegovega medzvezdnega izvora.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Meteorski roj Geminid bo dosegel vrhunec ta konec tedna in bo viden do sredine decembra. Opazovalci bodo lahko videli več kot sto meteorjev na uro, najboljše pa ga bodo videli, če se bodo umaknili iz središča Austina in pogledali proti vzhodu.

Roscosmos je objavil posnetke izkrcanja posadke Sojuza MS-27, ki jo sestavljajo ruska kozmonavta Sergej Rižikov in Aleksej Zubricki ter ameriški astronavt Johnny Kim, po njihovi vrnitvi z Mednarodne vesoljske postaje. Pristali so v regiji Žezkazgan v Kazahstanu.

Hubblov vesoljski teleskop in raziskovalec Jupitrovih ledenih lun sta posnela nove slike medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki se bo proti koncu meseca najbolj približal Zemlji. Komet, ki izvira izven našega osončja, je pritegnil pozornost astronomov.

NASA je objavila nove podatke o medzvezdnem telesu 3I/ATLAS. Teleskop Hubble je ponovno posnel njegovo gibanje, ko je bil komet oddaljen na stotine milijonov kilometrov od Zemlje. Posnetki so razkrili, da je komet svetlejši in jasnejši kot pri opazovanjih z zemeljskih teleskopov, kar omogoča podrobnejši vpogled v njegovo gibanje.

NASA je objavila analizo o prihodnosti Sonca in njegovega vpliva na Zemljo. Po njihovih ugotovitvah se je proces ugašanja Sonca že začel, kar bo imelo neizogibne posledice za življenje na našem planetu. Čeprav natančen časovni okvir in obseg prihodnjih sprememb nista znana, znanstveniki opozarjajo na potencialno dramatične spremembe.

Nova analiza Nase je sprožila razpravo o prihodnosti Sonca in vplivu njegovega ugašanja na življenje na Zemlji. Strokovnjaki opozarjajo, da je proces ugašanja že začel, kar bo sčasoma povzročilo dramatične spremembe in na koncu konec pogojev za življenje, kot ga poznamo. Natančen časovni okvir in obseg sprememb ostajata neznana, vendar znanstveniki poudarjajo, da se je pot proti koncu že začela.

Jared Isaacman, milijarder in astronavt, ki ga je Donald Trump predlagal za vodjo NASA-e, je med zaslišanjem v senatu poudaril svoje načrte, da bi ameriške astronavte vrnil na Luno pred Kitajsko. Prav tako se je distanciral od izvršnega direktorja SpaceX-a, Elona Muska, in opozoril, da zaostajanje za Kitajsko na Luni pomeni tudi zaostajanje na Zemlji.

Iz ZDA poročajo o nenadni zamenjavi ruskega kozmonavta Olega Artemjeva iz misije SpaceX Crew-12 na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Razlog naj bi bil sum, da je Artemjev med usposabljanjem fotografiral občutljivo tehnologijo in datoteke podjetja SpaceX, ki je v lasti Elona Muska, s čimer naj bi kršil ameriške nacionalne varnostne predpise. Roscosmos in NASA sta glede incidenta precej zadržana, kar spominja na napete čase hladne vojne v vesolju.

Številni komunikacijski sateliti v nizki zemeljski orbiti vse bolj onesnažujejo posnetke vesoljskih teleskopov, vključno s Hubblom. Raziskava Nase je pokazala, da bo v naslednjem desetletju do 96 % posnetkov nekaterih observatorijev kontaminiranih zaradi svetlobnega onesnaževanja, ki ga povzročajo sateliti, kot so sateliti Elona Muska.

Jared Isaacman, milijarder in vesoljski sprehajalec, je ponovno pozval senatorje, naj hitro ukrepajo glede njegove kandidature za vodenje Nase, potem ko ga je predsednik Trump umaknil in nato ponovno predlagal. Po prvem zaslišanju pred osmimi meseci je ponovno nastopil pred odborom za trgovino, znanost in transport.

Zadnja superluna v letu bo kmalu zasijala na decembrskem nebu. Zaradi eliptične orbite lune okoli Zemlje se luna občasno približa našemu planetu, kar povzroči pojav, imenovan superluna. Takrat je luna videti do 14% večja in 30% svetlejša od najmanj svetle lune v letu. Ta redek pojav bo v četrtek zvečer ponudil edinstven pogled na nočno nebo.

Ruski kozmonavt Fjodor Jurčihin je ocenil, da so načrti Nase za izgradnjo lunarne vasi do leta 2035 nerealni. Jurčihin dvomi o obstoju ustrezne zasnove za izgradnjo takšnih naselbin in pomanjkanju razvitih sredstev za prevoz.

Znanstveniki so s pomočjo Nasinega roverja na Marsu prvič zaznali pojave, ki jih imenujejo "mini strele". Te pojave so zaznali s pomočjo avdio in elektromagnetnih posnetkov.

Raziskovalci so s pomočjo Nasinega roverja Perseverance zabeležili 55 primerov "mini strel" na Marsu v obdobju dveh marsovskih let. Posneti so bili tudi zvoki, za katere znanstveniki menijo, da so zvoki strel. To odkritje predstavlja pomemben korak pri razumevanju atmosferskih pojavov na Rdečem planetu.

Znanstveniki so odkrili triptofan, esencialno aminokislino, na asteroidu Bennu, ki se približa Zemlji približno vsakih šest let. Odkritje temelji na vzorcu, ki ga je zbrala Nasina misija OSIRIS-REx. Triptofan je znan po tem, da naj bi povzročal zaspanost po uživanju purana.

Prihodnja Nasina misija na Luno bo vključevala nemškega astronavta, ki bo tako postal prvi Evropejec, ki bo stopil na Luno. Kasneje naj bi se mu pridružili še astronavti iz Francije in Italije.

Raketa Sojuz-2.1a s plovilom Sojuz MS-28, ki bo ponesla novo posadko na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), je bila uspešno izstreljena s kozmodroma Bajkonur. Plovilo Sojuz MS-28 se je uspešno ločilo od tretje stopnje rakete nosilke in vstopilo v orbito. Na ISS so poleteli kozmonavti Roskosmosa Sergej Kud-Sverčkov in Sergej Mikaev ter astronavt Nase Christopher Williams. Na krovu je tudi nevronska mreža GigaChat in muhe.

Znanstveniki so s pomočjo roverja Perseverance na Marsu prvič neposredno zaznali električne razelektritve. Meritve kažejo, da trenje v dvignjenem prahu povzroča nastanek električnega naboja, kar ustvarja pogoje za pojavljanje bliskanja, podobnega tistemu na Zemlji. Električne razelektritve so bile sicer že prej opažene na Jupitru in Saturnu.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik, medtem ko je Michael Cohen napovedal, da bo nekdo iz Trumpovega kroga postal žrtev političnih spletk. Republikanski strateg Karl Rove je ostro kritiziral Trumpovo spodbujanje k smrti nasprotnikov in dejal, da je politika postala poceni zaradi nenehnega iskanja pozornosti. Steve Bannon je pozval k vojaškemu sodišču za nekdanjega astronavta NASA. Republikanski zakonodajalci so se pridružili pozivom k odstavitvi Trumpovega posebnega odposlanca v Ukrajini, Steva Witkoffa, zaradi posnetka, ki je pricurljal v javnost.

Ozonska luknja nad Antarktiko je leta 2025 bistveno manjša kot v preteklih letih. Po podatkih iz najnovejšega poročila znanstvenikov NOAA in NASA je to peta najmanjša ozonska luknja od leta 1992.