V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

Nemčija je s današnjim dnem uvedla nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za hrano, ki jo strežejo v restavracijah in obratih s hitro prehrano. Stopnja obdavčitve se je znižala z dotedanjih 19 na sedem odstotkov. Glavni cilj tega ukrepa je neposredna podpora lastnikom gostinskih lokalov, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z znatnim povišanjem obratovalnih stroškov. Znižanje davčne stopnje naj bi delno izravnalo finančne pritiske na sektor in preprečilo morebitno množično zapiranje obratov. Ukrep velja izključno za hrano, medtem ko pijača ostaja obdavčena po prvotni, višji stopnji. Nemška vlada s tem korakom odgovarja na pozive stroke po pomoči panogi, ki je bila v preteklih letih močno obremenjena. Pričakuje se, da bo znižanje davka prispevalo k stabilizaciji cen za končne potrošnike v nemškem gostinstvu.

V Nemčiji se pred prihajajočim silvestrovim ponovno krepi razprava o morebitni uvedbi splošne prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev na državni ravni. Glavni pobudnik je nemški policijski sindikat, ki je v svoji peticiji za prepovest ognjemetov zbral že skoraj tri milijone podpisov. Razprava je postala še posebej vroča zaradi številnih poškodb in incidentov, ki so v preteklih letih zaznamovali praznovanja novega leta po vsej državi. Zagovorniki prepovedi opozarjajo na veliko število poškodovancev, ki vsako leto obremenijo zdravstveni sistem, ter na varnostna tveganja za policiste in reševalce na terenu. Na drugi strani nasprotniki poudarjajo, da gre za dolgoletno tradicijo, ki predstavlja pomemben del praznovanja za večino državljanov. Kljub visokemu številu podpisov pod peticijo pa odločitev o zakonodajnih spremembah ostaja predmet političnih pogajanj, saj se vlada spopada s pritiski tako javnosti kot industrije zabavne pirotehnike.

V Nemčiji se je s 1. januarjem 2024 povišala cena za izpuste ogljikovega dioksida (CO2), kar neposredno vpliva na stroške ogrevanja in goriv za potrošnike. Cena se je povišala s prejšnjih 30 na 45 evrov za tono izpuščenega CO2. Ta ukrep je del vladne strategije za doseganje podnebnih ciljev in spodbuditev prehoda na okolju prijaznejše vire energije. Povišanje cen se bo odrazilo na bencinskih črpalkah in pri računih za ogrevanje na zemeljski plin ali kurilno olje. Po ocenah strokovnjakov se bo liter bencina in dizelskega goriva podražil za približno 4 do 5 centov. Za povprečno gospodinjstvo v enodružinski hiši to pomeni letno povečanje stroškov za več deset do sto evrov, odvisno od načina ogrevanja in porabe. Nemška vlada s tem ukrepom sledi načrtu postopnega zviševanja cen emisij, ki je bil zaradi energetske krize začasno upočasnjen, vendar se zdaj vrača na predvideno pot zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Nemška vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva znatno zaostritev kazni za napade na policiste, gasilce in zdravstveno osebje. Predlog zakona prihaja kot odziv na pogoste incidente, ki so se v preteklosti stopnjevali predvsem med novoletnimi praznovanji, ko so bile intervencijske službe tarče nasilja. Nova zakonodaja cilja na boljšo zaščito tistih, ki zagotavljajo varnost in nujno pomoč državljanom. Besedilo zakonskega predloga se ne osredotoča le na neposredno fizično nasilje, temveč vključuje tudi ukrepe proti oviranju dela reševalnih ekip. Po navedbah vlade so takšne spremembe nujne zaradi naraščajočega trenda nespoštovanja in agresije na terenu, kar neposredno ogroža učinkovitost javnih služb v kritičnih situacijah. Zakon bo v prihodnjih mesecih obravnavan v parlamentarnem postopku.

V Nemčiji so se pojavile pobude, ki beguncem omogočajo menjavo dobroimetja z njihovih socialnih plačilnih kartic za gotovino. Namen teh prizadevanj, ki vključujejo bolšje sejme in trgovine z rabljenimi izdelki, je prosilcem za azil omogočiti nakupovanje na mestih, kjer plačilne kartice niso sprejete ali pa je njihova uporaba močno omejena. Organizatorji teh pobud trdijo, da nove omejitve pri uporabi plačilnih kartic beguncem onemogočajo dostop do cenovno ugodnejših dobrin iz druge roke. Sistem plačilnih kartic za begunce, ki so ga v nekaterih nemških zveznih deželah uvedli za zmanjšanje gotovinskih izplačil, je naletel na odpor civilnodružbenih organizacij. Te izpostavljajo, da kartice omejujejo svobodo izbire in dostojanstvo posameznikov, saj jih ni mogoče uporabljati v vseh trgovinah, hkrati pa so dvigi gotovine omejeni na nizke zneske. Pobude za menjavo denarja tako delujejo kot oblika protesta proti migracijski politiki, ki po mnenju aktivistov marginalizira prosilce za azil. Nemške oblasti sicer vztrajajo, da je cilj sistema preprečiti nakazila denarja v domovine in zmanjšati privlačnost Nemčije kot ciljne države za ilegalne migracije.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Nemška vlada bo do konca januarja predstavila osnove za reformo zakona o ogrevanju. V ospredju so 65-odstotno pravilo in novi podnebni cilji, pri čemer strokovnjaki opozarjajo na nujnost upoštevanja podnebnih učinkov.

EU sankcije proti švicarskemu nekdanjemu vojaškemu častniku in avtorju Jacquesu Baudu so sprožile kritike in opozorila o morebitnem učinku ustrahovanja na tiste, ki razmišljajo drugače. Nemška vlada brani sankcije EU in svari pred odstopanji od uradnega narativa. Poudarjeno je, da ne gre toliko za Baudov doseg, temveč za odvračanje, saj EU sankcionira osebo brez obtožnice ali postopka, s čimer nadomešča pravno državo s politično močjo. Sporočilo je namenjeno notranjim krogom: tisti, ki analitično odstopajo od uradne pripovedi, tvegajo osebne sankcije.

Nemška vlada je 15. decembra v Svetu Evropske unije podprla uvrstitev švicarskega vojaškega analitika Jacquesa Bauda na seznam sankcij EU. Kot edini razlog je navedeno, da Baud "redno gostuje v proruskih televizijskih in radijskih programih" in širi teorije o nastanku vojne v Ukrajini, ki niso v skladu s stališči EU.

Kljub svetovni gospodarski rasti, Nemčija stagnira. Mnoga podjetja načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih kljub konjunkturnemu paketu nemške vlade.

Nemška vlada upa, da bo s skladom »Deutschlandfonds« privabila vlagatelje za projekte, povezane z energijo in druge naložbe, potrebne za povečanje konkurenčnosti Nemčije. Sklad naj bi reševal težave pri financiranju.

Nemški kabinet je odobril novo temeljno podporo, ki bo po treh letih nadomestila državljansko pomoč (Bürgergeld). Nova zakonodaja prinaša strožje pogoje za brezposelne in je rezultat dolgotrajnih sporov znotraj vladne koalicije.

Nemška vlada je sprejela zakon, ki bo otrokom in mladostnikom med 6. in 18. letom mesečno prispevala 10 evrov za ustvarjanje pokojninskega sklada. Ta ukrep je del širšega paketa reform zasebnega pokojninskega sistema, ki ga bo obravnaval še spodnji dom parlamenta, z namenom krepitve pokojninske varnosti mlajših generacij.

Nemški zvezni kabinet naj bi sprejel odločitev o znižanju zaščitnega statusa volkov, kar bi omogočilo njihov odstrel. Lovci pozdravljajo to potezo, medtem ko aktivisti za zaščito živali opozarjajo na kršitve zakonov.

Nemške zdravstvene zavarovalnice pritiskajo na vlado, da bi dosegli dogovor o zaviralnem mehanizmu porabe, s čimer bi preprečili nadaljnje podražitve zdravstvenega zavarovanja v letu 2026. Vodstvo zavarovalnic opozarja, da bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do še večjega dviga doplačil.

Nemška vlada je poročala o izvedbi nadaljnjih deportacij v Afganistan s komercialnimi leti, pri čemer so bili deportirani predvsem posamezniki, obtoženi ponavljajočih se kaznivih dejanj.

Nemška vlada je uradno sprejela preoblikovanje pomoči za brezposelne (Bürgergeld) v osnovno socialno varnost (Grundsicherung). O reformi so se koalicijski partnerji intenzivno pogajali v preteklih mesecih.

Srednje velika podjetja v Nemčiji izgubljajo zaupanje v zvezno vlado zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko. Kljub vladnim naložbam v infrastrukturo, kot so železnice in ceste, se razpoloženje med podjetniki slabša.

V Berlinu so potekali mirovni pogovori o Ukrajini, na katerih so ameriški in ukrajinski uradniki dosegli znaten napredek, vendar ostajajo pomembne ovire. Srečanja so se udeležili tudi evropski zavezniki.

Nemška ladjedelnica Meyer Werft je s podjetjem MSC Cruises sklenila posel v vrednosti 10 milijard evrov, ki bo zagotovil delo do leta 2035 in ohranil na tisoče delovnih mest. Nemška vlada to vidi kot "odločilen preboj".

Nemška vlada je predstavila nov spletni portal, s katerim želi zbrati povratne informacije državljanov in podjetij o ovirah, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Pri tem se bo vlada opirala tudi na umetno inteligenco.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Nemška vlada razmišlja o uporabi ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini, kar skupaj z možnostjo napotitve nemških vojakov, po mnenju nekaterih, povečuje nevarnost za prebivalstvo v Nemčiji.

Nemška vlada se odziva na zlorabe pri ugotavljanju očetovstva, ki so pogosto povezane z izkoriščanjem socialnih prejemkov. Predlagana sprememba zakona naj bi preprečila "posel" z lažnimi očetovstvi, pri čemer določene skupine ne bodo podvržene preverjanju.

Štiri države – Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija – so napovedale bojkot Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje na tekmovanju kljub pozivom k izključitvi zaradi konflikta v Gazi. BBC podpira odločitev EBU. Nekatere države so izrazile zaskrbljenost zaradi domnevnega nepoštenega glasovanja. Bojkot je sprožil razpravo o politični nevtralnosti Evrovizije in povzročil finančne skrbi glede prihodnosti tekmovanja. Anketa v Veliki Britaniji je pokazala, da večina Britancev podpira bojkot.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot prihajajoče Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da dovoli udeležbo Izraelu. Odločitev je sprožila polemike in zaskrbljenost zaradi izraelskega delovanja v Gazi. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko druge države razmišljajo o pridružitvi bojkotu. Malta pa je potrdila svojo udeležbo kljub pozivom k bojkotu.

Po odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli udeležbo na Evroviziji 2026 na Dunaju, so Nizozemska, Irska, Slovenija in Španija napovedale bojkot tekmovanja. Kljub temu organizatorji, vključno z avstrijsko radiotelevizijo ORF, zatrjujejo, da to ne bo vplivalo na izvedbo dogodka, saj pričakujejo udeležbo približno 35 držav. Medtem ko Francija, Nemčija in Avstrija podpirajo udeležbo Izraela, v Italiji in drugih državah še potekajo razprave o morebitnem umiku.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ostro kritiziral novo varnostno strategijo ZDA, ki je po njegovem mnenju izrazito kritična do Evropske unije in predstavlja grožnjo vmešavanja v evropsko politiko. Costa je izrazil zaskrbljenost zaradi spremembe varnostne politike Washingtona.

V tretjem četrtletju je Nemčija pridobivala električno energijo pretežno iz vetra in sonca, pri čemer je bila vetrna energija najpomembnejši vir, sledila pa ji je fotovoltaika. Kljub temu nemška vlada še naprej načrtuje gradnjo dodatnih plinskih elektrarn.

Ministrstvo za kulturo Nemčije pod vodstvom Wolframa Weimerja nasprotuje izključitvi Izraela iz Evrovizije in grozi z nemško odsotnostjo. Oddajniki, ki sodelujejo na Evroviziji, razpravljajo o udeležbi Izraela, pri čemer nekateri grozijo z bojkotom. Francoski minister Jean-Noël Barrot je zadovoljen, da je Francija preprečila bojkot Izraela na tekmovanju. Medtem pa je italijanska radiotelevizija Rai potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Evangeličanska cerkev v Nemčiji namenja 100.000 evrov iz cerkvenih zbirk za podporo tožbam ogroženih Afganistancev proti nemški vladi. Cilj je doseči njihovo sprejetje v državo, pri čemer cerkev sodeluje s Kabul Luftbrücke.

Poleg protesta v Frankfurtu in drugih mestih v Hessnu so dijaki in študenti v petek protestirali proti načrtovani uvedbi vojaške obveznosti tudi v Hamburgu. Udeleženci protestov so tvegali neopravičene izostanke.

Dijaki v Nemčiji so napovedali proteste proti načrtovani ponovni uvedbi vojaške obveznosti, ki jo predlaga vlada. Šole so se odzvale z grožnjami o kaznovanju dijakov, ki se bodo udeležili protestov. Ta ukrep je sprožil kritike, saj naj bi iste šole prej podpirale udeležbo dijakov na protestih Fridays for Future. 17-letni Phil Werring, eden od organizatorjev protestov, opozarja na militarizacijo in napoveduje odpor.

Številne industrijske panoge so izrazile zaskrbljenost, da predlagani koncept pomoči za podjetja z visoko porabo energije ne bo zadostoval za dosego cilja znižanja stroškov. Kritizirajo vlado, ker naj bi bila pomoč nezadostna.

Medtem ko nemška vlada s pokojninskim paketom skuša preprečiti reze za starejše in zadovoljiti svojo volilno bazo, mnogi upokojenci niso zadovoljni s politiko in razumejo skrbi mlajših generacij glede prihodnosti pokojnin. Razprava poteka v kavarnah, kjer se zbirajo upokojenci.

Nemška vlada je poslala svoje načrte za avtomobilsko prihodnost v Bruselj, vendar načrtovanje ostaja negotovo. Po poročilih se zdi, da se nihče ne posveča več tej problematiki.

V Nemčiji so začela delovati nova arbitražna sodišča za obravnavo zahtevkov za vračilo nacistične roparske umetnosti. Kljub temu nemška vlada še vedno ne želi storiti odločilnega koraka pri vračanju umetnin, kar predstavlja izboljšavo, a ne zadostuje.

Kljub rasti števila nameščenih toplotnih črpalk v Nemčiji, ki izhaja z zelo nizke osnove, je splošno povpraševanje po ogrevalnih sistemih upočasnjeno. Proizvajalci pozivajo nemško vlado k jasnejšim usmeritvam glede energetske politike in prehoda na bolj trajnostne rešitve ogrevanja.

Nemška vlada želi z zakonom povečati število podjetij, ki so zavezana h kolektivnim pogodbam. Sindikati to podpirajo in se sklicujejo na sodbo Evropskega sodišča, ki jim daje dodatno moč.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Nemška vlada je načrtovala, da bo v pokojninski sklad vložila deset evrov na mesec za vsakega otroka, vendar bodo ti načrti zaenkrat uresničeni le za letnik 2020. Zelena opozicija in drugi kritizirajo to odločitev.

Nemška vlada je načrtovala vplačevanje deset evrov mesečno v pokojninski sklad za vsakega otroka, vendar bodo načrte zaenkrat uresničili le za generacijo 2020. To je sprožilo kritike, predvsem s strani opozicijskih Zelenih.

Nemška vlada je sprejela predlog zakona, ki zaostruje kazni za storilce nasilja v družini. Predlog med drugim določa, da bodo morali storilci nositi elektronske zapestnice na gležnjih. Zakon mora potrditi še parlament.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Nemška vlada je ponovno poudarila podporo nemški kandidaturi za organizacijo olimpijskih iger. Podpis dogovora je predviden za 4. december.

Nemška vlada je sprejela nov načrt "Masterplan Ladeinfrastruktur 2030" z namenom, da bi bilo polnjenje električnih vozil enostavno, zanesljivo in cenovno dostopno, kot je točenje goriva.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je poudaril, da želi Nemčija vzpostaviti odvračanje in obrambo v vesolju. Zvezni kabinet je sprejel strategijo za varnost v vesolju, katere cilj je boljša zaščita satelitov in preprečevanje oboroževanja v vesolju.

Kljub finančni spodbudi nemške vlade mnogi Afganistanci v Pakistanu še vedno upajo na prihod v Nemčijo, pri čemer se soočajo s težavami pri pridobivanju vizumov in negotovimi letalskimi povezavami. Nekaterim je uspelo vstopiti v Nemčijo po uspešni tožbi.