Armenski premier Nikol Pašinjan je Rusko federacijo javno pozval k čimprejšnji odločitvi glede obnove ključnih železniških odsekov na armenskem ozemlju, ki državo povezujejo s Turčijo in Azerbajdžanom. Pašinjan je na tiskovni konferenci v Erevanu poudaril, da je vprašanje strateškega pomena za regijo, saj bi obnova infrastrukture omogočila ponovno vzpostavitev prometnih tokov med sosednjimi državami, ki so bili desetletja prekinjeni zaradi geopolitičnih sporov. Premier je potrdil, da so o tem vprašanju že potekali pogovori na najvišji ravni, vključno z neposrednimi stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V proces so vključeni tudi podpredsedniki vlad obeh držav, ki usklajujejo tehnične in politične podrobnosti projekta. Armenija si prizadeva za hitro realizacijo, saj bi odprtje meja in prometnih poti bistveno izboljšalo gospodarski položaj države, ki je trenutno v določenih smereh prometno izolirana. Poziv Moskvi prihaja v času kompleksnih prizadevanj za stabilizacijo Južnega Kavkaza po konfliktih v Gorskem Karabahu. Rusija, ki tradicionalno upravlja z armensko železniško infrastrukturo preko podjetja Južnokavkaške železnice, ima v tem procesu ključno vlogo. Odločitev Moskve bo tako določila hitrost normalizacije odnosov v regiji in uspeh armenske pobude 'Križišče miru', ki predvideva deblokado vseh regionalnih komunikacij.

Azerbajdžanske oblasti so v sredo izpustile štiri armenske zapornike in jih predale Erevanu, kar predstavlja nov korak k zmanjševanju napetosti v regiji Kavkaza. Po navedbah uradnega Bakuja so bili ujetniki predani na meji, medtem ko armenska stran potrjuje njihov varni povratek v domovino. Ta poteza velja za humanitarno gesto, ki bi lahko okrepila zaupanje med državama po dolgotrajnih spopadih v Gorskem Karabahu. Istočasno je armenski premier Nikol Pašinjan na forumu o miru in varnosti v Erevanu izrazil nenavadno optimističen pogled na prihodnost odnosov s Turčijo. Pašinjan je trenutno vzdušje v regiji označil za nepredstavljivo pozitivno in dodal, da so formule za rešitev odprtih vprašanj z Ankaro praktično že določene. Premierjeve izjave nakazujejo na morebitno zgodovinsko otoplitev odnosov med državama, ki sta bili desetletja v diplomatskem sporu. Napredek pri normalizaciji odnosov v regiji je ključen za stabilizacijo južnega Kavkaza. Medtem ko Azerbajdžan in Armenija nadaljujeta pogovore o mirovnem sporazumu, se Turčija vse bolj uveljavlja kot ključni dejavnik pri vzpostavljanju nove regionalne arhitekture. Ti dogodki bi lahko vodili do odprtja meja in vzpostavitve novih trgovinskih poti, kar bi koristilo celotnemu območju.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Vladimir Putin je na neformalnem vrhu CIS poudaril pomembnost sodelovanja med državami članicami pri zagotavljanju varnosti in skupnemu nasprotovanju poskusom ponarejanja zgodovine, posebej v zvezi z zmago v drugi svetovni vojni. Izrazil je tudi hvaležnost Tadžikistanu za njihovo delo pri predsedovanju organizaciji v letu 2025. Opozoril je še, da je obseg trgovine med državami CIS v prvih desetih mesecih leta dosegel skoraj 90 milijard dolarjev. Srečanje se je začelo z ogledom Ermitaža.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Aliev, se ni udeležil neformalnega vrha držav CIS v Sankt Peterburgu. Kremelj je sporočil, da razume Alijevo odločitev, da se vrha ne udeleži, in da to ni bilo nepričakovano.

Armenski premier Nikol Pašinjan se je zahvalil azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu za odblokiranje tranzita blaga skozi Azerbajdžan v Armenijo in za ustvarjanje pogojev za začetek dvostranske trgovine. Zahvala je bila izrečena na zasedanju Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta v Sankt Peterburgu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih dneh preučil možnosti za začetek dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval z izjavo, da je Putin vedno pripravljen na dialog, vendar poziva k pogovorom brez 'klovnovščine'.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu ločeno srečal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom pred zasedanjem Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta. Putin je dejal, da je spremljal Lukašenkov govor v živo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zaprosil Rusijo za pomoč pri obnovi železniških odsekov, ki vodijo v Azerbajdžan in Turčijo.

V skladu z mirovnim načrtom med Azerbajdžanom in Armenijo se je 18. decembra začel izvoz naftnih derivatov iz Azerbajdžana v Armenijo. Prvi vlak z azerbajdžanskimi naftnimi derivati je že na poti v Armenijo, kar je armenski premier Nikol Pašinjan pozdravil.

Armenski premier Nikol Pašinjan je ob prihodu v Moskvo objavil video na TikToku, posnet ob zgradbi ruske Federalne službe za varnost (FSB) na Lubjanki. Kot glasbeno podlago je izbral popularno sovjetsko pesem 'Bele vrtnice' skupine 'Laskavi maj'. Mediji so poročali, da je moralo letalo s premierjem Pašinjanom spremeniti cilj zaradi uvedbe signala 'Kover' v Moskvi ponoči.

Moskovska letališča so zaradi napada ukrajinskih dronov doživela velik zastoj, pri čemer je bilo odpovedanih ali preloženih več kot 650 letov. Rusko obrambno ministrstvo je poročalo, da so prestregli 46 dronov. Letalo armenskega premierja Nikola Pašinjana, ki prej zaradi napadov ni moglo pristati v Moskvi, je sedaj tam pristalo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je potrdil, da je strateški cilj Armenije članstvo v Evropski uniji.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da je protizračna obramba sestrelila več brezpilotnih letalnikov (BPLA), ki so leteli proti Moskvi. Najprej je poročal o uničenju dveh BPLA, nato še o enem. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 38 oziroma 39 v enem dnevu. Ostanki sestreljenih dronov so padli izven stanovanjskih območij. Sobjanin je tudi poročal, da je bil sestreljen še en ukrajinski dron, ki je letel proti Moskvi.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, se je v pismu zahvalil azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Aliyevu za njegovo skupno pismo s premierjem Armenije, Nikolom Pašinjanom, v katerem sta ga predlagala za Nobelovo nagrado za mir. Trump je izrazil hvaležnost za to nominacijo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je dejal, da je trdo delo edini način za premagovanje revščine v državi.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Armenski premier Nikol Pašinjan je izrazil zaskrbljenost, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila krhko mirovno pogodbo med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšna poteza lahko ponovno odprla stare rane in sprožila nov konflikt med državama.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

Ruski mediji so poročali, da je armenski premier Nikol Pašinjan objavil video na družbenih omrežjih, posnet ob spremljavi pesmi ruskega raperja Macana z naslovom "L", v katerem z rokami oblikuje srce. Videoposnetek je bil posnet, medtem ko je Pašinjan zamišljeno poslušal skladbo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je zavrnila izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana o vzrokih za armenski genocid. Pašinjan je namreč za zgodovinske težave med Turki in Armenci okrivil KGB, sovjetsko tajno službo, vendar je Zaharova opozorila na časovno neskladnost, saj je bil KGB ustanovljen šele štirideset let po začetku genocida.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v Astani napovedal odpravo vseh omejitev za tranzit tovora v Armenijo, ki so bile uvedene zaradi konflikta glede Gorskega Karabaha. Alijev je poudaril, da to kaže, da mir med državama ni več samo na papirju, ampak tudi v praksi.

V Armeniji so aretirali škofa Mkrticha Proshyana iz vplivne Armenske apostolske cerkve zaradi obtožb o prisiljevanju državljanov k udeležbi na javnih zbiranjih. Aretacija je del širšega vladnega zatiranja kritikov premierja Nikola Pashinyana. Medtem ko se nadaljuje spor med armensko vlado in cerkvijo, so aretirali še enega visokega duhovnika, drugega pa obsodili na dve leti zapora.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je na Bližnjevzhodnem mirovnem vrhu v Šarm el-Šejku srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Egipčanski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je izjavil, da je Trump edini voditelj, ki lahko zagotovi mir na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Prabowo Subianto je prispel na mednarodno letališče Sharm El-Sheikh v Egiptu, da bi se udeležil vrha o miru v Sharm El Sheikhu. Podpredsednik indonezijskega parlamenta Eddy Soeparno je poudaril, da je Prabowova udeležba na vrhu pomembna za spodbujanje svetovnega miru.

Vladimir Putin je svoj 73. rojstni dan preživel delovno, sprejemal je telefonske klice tujih voditeljev. Narendra Modi mu je čestital in izrazil veselje ob prihajajočem vrhu v Indiji. Recep Tayyip Erdoğan se je s Putinom pogovarjal o dvostranskih odnosih ter regionalnih in globalnih vprašanjih. Kassym-Jomart Tokayev je prav tako opravil telefonski pogovor s Putinom.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Donald Trump je postavil Hamasu ultimat, v katerem jim daje tri do štiri dni časa, da se odzovejo na njegov načrt za prekinitev ognja v Gazi. Palestinska oblast je načrt sprejela previdno, medtem ko Hamas in Islamski džihad menita, da načrt favorizira Izrael. Mnogi prebivalci Gaze so izrazili mnenje, da je "karkoli bolje kot prelivanje krvi".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Kim Jong-un je obiskal novo proizvodno linijo raket, preden je z vlakom odpotoval v Peking na vojaško parado, poroča agencija Yonhap. Obisk proizvodnje raket je bil izveden v ključnem vojaško-industrijskem podjetju. Poročila kažejo na pospešeno proizvodnjo raket.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.

Armenski premier Nikol Pašinjan ni izključil možnosti izstopa Armenije iz Evrazijske gospodarske unije (EAEU). Izjavil je, da bo Armenija, ko bo napočil čas, izbirala med Evropsko unijo in EAEU. Poudaril je, da hkratno članstvo v obeh organizacijah ni mogoče, končna odločitev pa bo temeljila na volji ljudstva in trenutnih okoliščinah.

Armenski premier Nikol Pašinjan je napovedal, da bo sprožil postopek za odstavitev katolikosa vseh Armencev Garegina II. s položaja voditelja Armenske apostolske cerkve. Ta poteza sledi mesec dni molka in predhodnim grožnjam s strani Pašinjana.

Donald Trump je Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno Flex v Mukačevem, ki se je zgodil 21. avgusta. Trump je priznal, da je organizacija srečanja med Zelenskim in Putinom izjemno težavna, primerjal jo je z mešanjem olja in kisa.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.