Cena severnomorske nafte brent se je na mednarodnih borzah danes znižala na 61,13 dolarja za sod, kar predstavlja padec v primerjavi s petkovo vrednostjo, ko je dosegla 61,27 dolarja. Kljub stopnjevanju napetosti in ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli so se cene stabilizirale pod mejo 62 dolarjev, saj na trgu še vedno vlada zadostna ponudba surove nafte. Nihanje cen nafte ostaja tesno povezano z globalno ponudbo in povpraševanjem. Na zadnjem srečanju razširjenega naftnega kartela OPEC+ so se članice odločile ohraniti trenutne ravni proizvodnje, kar je prispevalo k umiritvi trga. Čeprav so geopolitična tveganja v Južni Ameriki v preteklosti povzročila skoke cen, trenutna nasičenost trga in povečane zaloge v drugih delih sveta nevtralizirajo morebitne izpade venezuelske dobave. Podatki kažejo, da so se cene od julija 2025, ko je sod brenta dosegel skoraj 69 dolarjev, postopoma zniževale zaradi šibkih signalov povpraševanja in povečanja proizvodnje v Združenih državah Amerike.

Cene surove nafte na svetovnih trgih so se v začetku januarja 2025 znižale, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Referenčna nafta Brent je padla na približno 60,50 dolarja za sod, medtem ko se je zahodnoteksaška nafta (WTI) pocenila na 57 dolarjev. Padci so posledica pričakovanj vlagateljev, da bo ameriško posredovanje dolgoročno omogočilo obnovo venezuelske naftne infrastrukture in povečalo svetovno ponudbo nafte. Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi rezervami, ki so z več kot 300 milijardami sodčkov največje na svetu. Kljub politični nestabilnosti v regiji trgi ne pričakujejo takojšnjega povečanja proizvodnje, saj je venezuelska industrija po letih zanemarjanja v slabem stanju. Strokovnjaki opozarjajo, da bo za obnovo potrebnih več milijard dolarjev naložb in več let dela. Medtem ko so cene nafte padale zaradi strahu pred presežkom ponudbe, je cena zlata narasla, saj vlagatelji iščejo varnost sredi geopolitičnih napetosti. Azijska gospodarstva so se na dogajanje odzvala mešano, borzni indeksi, kot je britanski FTSE 100, pa so se zaradi rasti rudarskih in energetskih delnic približali rekordnim vrednostim.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Naftno zavezništvo OPEC+, ki ga vodita Savdska Arabija in Rusija, je v nedeljo potrdilo svojo odločitev, da bo vsaj do aprila ohranilo nespremenjeno raven ponudbe surove nafte. Organizacija se je za ta korak odločila kljub geopolitičnim pretresom in negotovosti na trgih, ki bi jih lahko povzročila nedavna aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani organov pregona Združenih držav Amerike. Zavezništvo je s tem sporočilo, da trenutno ne vidi potrebe po odzivanju na turbulence na trgu, ki so posledica političnih sprememb v eni izmed ključnih naftnih izvoznic. Stabilnost proizvodnih kvot ostaja prioriteta skupine, ki želi s to strategijo ohraniti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na svetovnem trgu energentov. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev prispevala k trenutni stabilnosti cen, čeprav ostajajo razmere v Venezueli pomemben dejavnik tveganja za prihodnje obdobje.

Osem držav članic skupine OPEK+, ki izvajajo prostovoljne omejitve proizvodnje nafte, je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdilo odločitev o ohranitvi trenutnih proizvodnih kvot tudi v februarju in marcu. Predstavniki držav so se za ta korak odločili zaradi sezonskih dejavnikov in z namenom zagotavljanja stabilnosti na svetovnem naftnem trgu. Odločitev pomeni, da se načrtovano postopno povečevanje črpanja nafte ponovno zamika. Prvotni načrt o povečanju proizvodnje je bil pripravljen že novembra lani, vendar so ga ministri zaradi razmer na trgu že večkrat zamaknili. Skupina osmih držav, v kateri imata ključno vlogo Savdska Arabija in Rusija, s tem ohranja previden pristop pri oskrbi trga s surovo nafto. Naslednji pregled tržnih razmer in morebitna prilagoditev kvot bosta izvedena na prihodnjih mesečnih srečanjih, ko bodo jasnejši podatki o spomladanskem povpraševanju.

Poročila so potrdila, da ima Venezuela največje dokazane zaloge nafte na svetu, vendar trenutno proizvede le majhen del svetovne proizvodnje. Donald Trump naj bi izrazil željo po izkoriščanju teh venezuelskih rezerv.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Kitajska vse bolj vpliva na kratkoročne gibe cen nafte zaradi njenih nepreglednih vzorcev uvoza, marž rafinerij in strateškega skladiščenja, ki oblikujejo mejno povpraševanje in kratkoročno oblikovanje cen. Vpliv OPEC se je premaknil na srednjeročno obdobje, v času resničnih stresov v ponudbi pa se moč oblikovanja cen vrača proizvajalcem. Trgovci kratkoročno gledajo na Kitajsko, dolgoročno pa še vedno na OPEC.

Ameriška Agencija za energetske informacije (EIA) je revidirala svojo oceno proizvodne zmogljivosti držav OPEC in jo zvišala. V decembrskem kratkoročnem energetskem pregledu je EIA posodobila definicijo in oceno zmogljivosti proizvodnje surove nafte OPEC. Posledično je agencija ocenila, da je efektivna proizvodna zmogljivost OPEC v letih 2024, 2025 in 2026 višja, kot je bilo predvideno.

Kljub manj agresivnemu znižanju obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) in optimističnim napovedim OPEC in IEA, so se cene nafte zjutraj znižale. IEA zmanjšuje napoved presežne ponudbe, vendar trg nafte še vedno ostaja soočen z rekordno presežno ponudbo.

Cene nafte so se danes zvišale, potem ko je poročilo API pokazalo, da so se zaloge surove nafte prejšnji teden zmanjšale. Pogajanja o končanju ruske vojne v Ukrajini niso prinesla dogovora. Cene so se v zadnjih tednih gibale v ozkem razponu, saj so geopolitične skrbi pretehtale naraščajočo ponudbo, saj je OPEC+ vrnil 2,6 milijona sodčkov proizvodnje na trg, medtem ko se je proizvodnja zunaj kartela povečala. Pomanjkanje napredka v pogajanjih med ZDA, Ukrajino in Rusijo ter povečanje vojaške proizvodnje administracije Trump povečujejo cene nafte.

Azijske borze so v ponedeljek trgovale mešano, saj so vlagatelji čakali na ključne podatke iz ZDA, ki bi lahko vplivali na pričakovano znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) prihodnji teden. Cene nafte so se zvišale, potem ko je OPEC+ potrdil, da bo začasno ustavil povečanje proizvodnje v začetku ... Delnice v Hongkongu so bile mešane, saj so vlagatelji čakali na objavo ključnih podatkov iz ZDA, ki bi lahko vplivali na razpravo Federal Reserve pred pričakovanim dvigom obresti.

Cene nafte so se zvišale, deloma zaradi odločitve OPEC+, da ohrani načrte o proizvodnji, kar je povzročilo rast cen do 1,5 odstotka. Na trg je vplivala zaskrbljenost glede presežne ponudbe nafte na svetovnih trgih.

Organizacija OPEC+ se je odločila, da bo v prvem četrtletju leta 2026 ohranila nespremenjeno raven proizvodnje nafte, s čimer upočasnjuje prizadevanja za ponovno pridobitev tržnega deleža zaradi strahu pred preveliko ponudbo. Članice OPEC+ so se o tem dogovorile na srečanju v nedeljo.

Venezuela obtožuje Združene države Amerike, da se pripravljajo na vojaški napad z namenom prevzema obsežnih venezuelskih zalog nafte. Predsednik Nicolás Maduro je v pismu generalnemu sekretarju OPEK+ izrazil zaskrbljenost, da Washington želi s silo priti do venezuelskih naftnih virov.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da se njegova država ne bo uklonila izsiljevanju ali grožnjam. Opozoril je na škodljive posledice vojaških intervencij Združenih držav Amerike in njenih zaveznikov v državah proizvajalkah nafte. Maduro je poudaril, da se svet zaveda teh posledic.

Med drugo ministrsko konferenco OPEK+ leta 2025 je Venezuela uradno obtožila Združene države Amerike, da si prizadevajo prevzeti nadzor nad njenimi naftnimi rezervami. Konferenco sta vodili Savdska Arabija in Rusija.

Terminske pogodbe za nafto Brent so se zvišale za 1,64 % na 63,40 USD, terminske pogodbe za surovo nafto West Texas Intermediate (WTI) pa so poskočile za 1,73 % na 59,56 USD, potem ko je OPEC+ potrdil načrt za zaustavitev povečanja proizvodnje.

Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z Nicolásom Madurom, vendar ni razkril podrobnosti. Po poročanju naj bi Trump Maduru postavil ultimat, da nemudoma preda oblast v Venezueli. Natančna vsebina pogovora ostaja neznana.

Po Trumpovi napovedi o zaprtju venezuelskega zračnega prostora je predsednik Maduro odredil poseben načrt za vrnitev Venezuelcev, ki so ostali v tujini zaradi odpovedi letov. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da bodo olajšali vrnitev strandiranih državljanov.

Cene nafte so padle, medtem ko investitorji ocenjujejo prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini in pričakujejo srečanje OPEC+ ta konec tedna. Gibanje cen odraža negotovost na trgu glede prihodnjih odločitev o proizvodnji nafte.

Cena brentove nafte je na mednarodnih trgih padla na 62,51 dolarja za sod. Po včerajšnji rasti na 65,02 dolarja, je danes prišlo do znižanja zaradi povečanja ponudbe na svetovnih trgih in šibkih signalov povpraševanja. Poročilo OPEC kaže, da se je dnevna proizvodnja surove nafte oktobra povečala.

Jena je oslabila, medtem ko so se delnice okrepile ob pričakovanju konca zaustavitve ameriške vlade. Topix, FTSE, STOXX in Dow Jones so dosegli rekordne vrednosti. Brentova nafta je padla na tritedensko najnižjo raven zaradi napovedi presežka OPEC.

Cene nafte so se znižale, potem ko je poročilo OPEC+ nakazalo, da bo rast globalne ponudbe v letih 2025 in 2026 presegla projekcije povpraševanja. Znižanje cen je povzročilo tudi povečanje zalog v ZDA. Poročilo OPEC navaja, da bo ponudba nafte leta 2026 dosegla povpraševanje.

OPEC napoveduje, da bo povpraševanje po nafti do leta 2026 naraslo na 106,52 milijona sodčkov na dan. Ta napoved poudarja pričakovano rast porabe nafte na svetovni ravni v prihodnjih letih.

Cene nafte so padle zaradi zaskrbljenosti vlagateljev, da bi lahko na trgu prišlo do presežne ponudbe. Na padec je vplivalo tudi zmanjšano povpraševanje v Združenih državah Amerike, ki so največji porabnik nafte na svetu.

Cene nafte so se na azijskih trgih zvišale, potem ko so se zmanjšale skrbi glede presežne ponudbe na svetovnih trgih. Včeraj so cene dosegle dvotedensko dno zaradi znakov upada povpraševanja. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se podražile za 0,27 % na 63,69 dolarja za sod, medtem ko so terminske pogodbe za lahko surovo nafto WTI narasle za 0,3 % na 59,78 dolarja za sod. Analitiki menijo, da je rast svetovnega povpraševanja po nafti nižja od pričakovanj.

Ameriški dolar (USD) se je okrepil in dosegel šestmesečni vrh, medtem ko trgovci ocenjujejo naslednjo potezo ameriške centralne banke (Fed). Naraščajoča pričakovanja, da bo Fed decembra ohranil status quo, podpirajo dolar. Medtem terminska pogodba za nafto West Texas Intermediate (WTI) kaže upad, saj trg predeluje zadnjo odločitev OPEC+, da začasno ustavi načrtovano povečanje ponudbe, pri čemer skrbi glede presežne ponudbe omejujejo rast. Močnejši ameriški dolar dodatno obremenjuje cene surovin, saj podražuje surove nafte za tuje kupce.

Analitiki UBS so se vrnili s potovanja po energetskih središčih Bližnjega vzhoda in predstavili štiri ključne ugotovitve. Cena nafte Brent se je v zadnjih šestih mesecih stabilno gibala nad 60 dolarji za sod, z občasnimi skoki in padci okoli 70 dolarjev. Zadnji signali OPEC kažejo na povečanje proizvodnje v decembru, čemur naj bi sledila pavza.

Saudi Aramco je v tretjem četrtletju zabeležil neto dobiček v višini 28 milijard dolarjev zaradi povečane proizvodnje nafte. BP pa je poročal o 2,21 milijarde dolarjev dobička, kar je 3 % manj kot leto prej, in pospešuje prenovo s ciljem prodaje več sredstev. Aramco je izplačal 21,1 milijarde dolarjev osnovne dividende in 200 milijonov dolarjev izplačil, povezanih z uspešnostjo.

Cene nafte so se znižale, ko so se trgi odzvali na odločitev Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznikov (OPEC+), da bodo decembra omejeno povečali proizvodnjo in ohranili ravni proizvodnje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Terminske pogodbe za surovo nafto Brent so padle za 18 centov ali 0,28 odstotka na 64,71 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta prav tako padla za 17 centov ali 0,28 odstotka na 60,87 dolarja za sod. OPEC+ je sicer že povečal svoje proizvodne cilje za približno 2,9 milijona sodov na dan od aprila, kar predstavlja 2,7 odstotka.

OPEC+ se je dogovoril o nadaljevanju povečanja proizvodnje nafte za en mesec, hkrati pa so se odločili za premor pri nadaljnjih povečanjih. Ta odločitev pomaga ameriški industriji skrilavca, da se izogne morebitnemu padcu cen WTI na 50 dolarjev za sod. Cena WTI se giblje okoli 60,50 dolarjev za sod, medtem ko trgi ocenjujejo odločitev OPEC+ o premoru pri povečanju proizvodnje. Trgi se odzivajo na strateški premor OPEC+ zaradi skrbi glede potencialnega presežka ponudbe in geopolitičnih napetosti.

Kljub načrtom OPEC+ o zaustavitvi povečanja proizvodnje, so se cene nafte stabilizirale. OPEC+ je napovedal povečanje dobave nafte za 137.000 sodčkov na dan za december, vendar je skupina odločila, da bo začasno ustavila povečevanje dobave.

Osem držav OPEC+ se je dogovorilo o skromnem povečanju proizvodnje nafte za 137.000 sodčkov na dan v decembru, nato pa bo v prvem četrtletju 2026 sledila pavza pri nadaljnjih dvigih. Skupina želi uravnotežiti težnjo po večjem tržnem deležu z znaki preobilja ponudbe. Voditelji kartela, na čelu s Saudsko Arabijo, so se med kratko video konferenco dogovorili o pričakovanem povečanju proizvodnje za približno 137.000 sodčkov na dan naslednji mesec, kar ustreza povečanjem, predvidenim za oktober in november. Vendar je malo verjetno, da bo celo to skromno povečanje doseženo.

Kitajska podjetja, vključno z državnimi giganti in manjšimi rafinerijami, so zmanjšala nakupe ruske nafte zaradi strahu pred sankcijami ZDA proti Rosneftu in Lukoilu. Posledično je Kitajska ukinila skoraj polovico uvoza nafte iz Rusije.

Opec+ je odločil, da bo povečal proizvodnjo nafte, kljub negotovostim glede učinka ameriških sankcij proti ruskim naftnim podjetjem. Kartel ocenjuje, da je trg stabilen, zato še dodatno odpira pipe.

Cene ameriške nafte West Texas Intermediate (WTI) so padle na okoli 61 dolarjev za sod, potem ko je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) napovedala, da bo decembra znova povečala proizvodnjo. Pričakovano povečanje proizvodnje je povzročilo rahel padec cen.

Generalni sekretar OPEC, Haitham Al Ghais, je ponovil, da so potrebne dodatne naložbe v nafto in plin. Poudaril je, da bo nafta do leta 2050 še vedno predstavljala približno 30 % svetovne energetske mešanice. Oman pričakuje 23-odstotno rast povpraševanja po energiji do leta 2030.

Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) bo danes objavila poročilo o trgu nafte za oktober. V skladu z zadnjimi podatki OPEC-a se pričakuje, da se bo globalna proizvodnja tekočin iz držav, ki niso podpisnice Deklaracije o sodelovanju (non-DoC), povečala za približno 0,6 milijona sodčkov na dan (mb/d) v letu 2026 in bo v povprečju znašala 54,6 mb/d. OPEC je septembra povečal proizvodnjo surove nafte za 630.000 sodčkov na dan, na 43,05 milijona sodčkov na dan. Azerbajdžanska proizvodnja surove nafte je septembra 2025 znašala približno 460.000 sodčkov na dan, medtem ko je kazahstanska proizvodnja v istem obdobju znašala približno 1,84 milijona sodčkov na dan. OPEC ohranja nespremenjene napovedi za trg nafte, saj skupina in njeni zavezniki še naprej dodajajo sodčke na svetovni trg. Pričakuje se, da se bo globalna proizvodnja tekočin iz držav non-DoC v letu 2025 povečala za približno 0,8 milijona sodčkov na dan in bo v povprečju znašala 54,0 mb/d.

Cene nafte na svetovnih trgih so padle že drugi teden zapored, in sicer za približno 3 odstotke. Razlog za padec je zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, napoved OPEC-a o povečanju proizvodnje in premirje v Gazi. Cena sodčka na londonskem trgu je padla za 2,8 odstotka, na 62,73 dolarja.

Cene nafte so se v sredo zvišale, potem ko so vlagatelji predelali odločitev OPEC+, da omeji povečanje proizvodnje naslednji mesec. Industrijsko poročilo je pokazalo, da so se zaloge surove nafte v ključnem vozlišču Cushing dodatno zmanjšale. OPEC+ je nekoliko ublažil strah pred skorajšnjim presežkom s skromnim načrtovanim povečanjem proizvodnje. Odločitev OPEC+ o povečanju proizvodnje nafte signalizira premik od politike strogih omejitev k previdnemu povečanju ponudbe ob stabilnem svetovnem povpraševanju in visokih cenah surovin.

OPEC+, ki združuje države proizvajalke nafte, bo novembra povečal proizvodnjo nafte. Skupina, vključno s Saudsko Arabijo, bo povečala proizvodnjo za 137.000 sodčkov na dan, kar je manj od pričakovanj Bloomberga, ki je napovedoval povečanje za več kot 500.000 sodčkov. Pričakovati je skok cen nafte.

Države članice OPEC+ so se dogovorile o manjšem povečanju proizvodnje nafte za november, kar je 137.000 sodčkov na dan, enako povečanju v oktobru. Skupina kot razlog navaja stabilne gospodarske napovedi.

Cene nafte so v zadnjem času doživele nihanja. Brent nafta se je na mednarodnih trgih povzpela na 66,10 dolarja za sod, k čemur so prispevali proizvodni dogovori držav OPEC+ in možnost zaustavitve ameriške zvezne vlade. Poleg tega so podatki o zmanjšanju zalog surove nafte v ZDA podpirali rast cen. V Aziji so cene nafte ostale stabilne, medtem ko vlagatelji pozorno spremljajo načrte OPEC+ glede povečanja proizvodnje in zmanjšanje zalog v ZDA.

OPEC+ razmišlja o pospešitvi povečanja proizvodnje nafte za 500.000 sodčkov na dan v naslednjih treh mesecih, da bi si povrnili tržni delež. Kljub temu je OPEC zanikal poročila medijev o velikem povečanju proizvodnje pred srečanjem G8, označil jih je za netočne in zavajajoče. Govorice o pol milijona sodčkov na dan so bile zavrnjene v izjavi iz Dunaja.

Irak je po dvoletni prekinitvi ponovno začel izvažati surovo nafto iz avtonomne regije Kurdistan preko naftovoda Irak-Turčija. Ponovni zagon izvoza je povzročil padec cen nafte za skoraj en odstotek, saj OPEC+ načrtuje povečanje proizvodnje nafte v novembru.