Najmanje štirje tankerji, ki so del t. i. flote v senci, so se kljub strogim sankcijam Združenih držav Amerike vrnili v venezuelske vode. Večina teh plovil je natovorjena, svojo lokacijo pa so poskušala prikriti z izključenimi transponderji, kar so potrdili podatki državnega naftnega podjetja PDVSA in neodvisnega portala za sledenje ladjam TankerTrackers.com. Ladje so državo zapustile v začetku januarja, ko so se poskušale izogniti ameriški blokadi, ki je bila uvedena proti venezuelskemu energetskemu sektorju. Njihova vrnitev kaže na vztrajnost mrež, ki venezuelski vladi pomagajo pri izvozu nafte in uvozu nujnih surovin, kljub mednarodnemu pritisku in omejitvam trgovanja. Gre za sistematično izogibanje nadzoru, ki vključuje uporabo plovil s prikritim lastništvom in nejasnimi operativnimi protokoli. Omenjeni manever poudarja težave, s katerimi se soočajo mednarodni regulatorji pri uveljavljanju sankcij proti režimu v Caracasu. Vrnitev teh tankerjev v venezuelska pristanišča nakazuje na morebitno novo fazo v logističnem spopadanju med Venezuelo in Washingtonom, saj država nenehno išče načine za vzdrževanje svoje naftne industrije, ki predstavlja hrbtenico lokalnega gospodarstva.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelski naftni sektor je postal središče mednarodnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike napovedale namero o prevzemu nadzora nad obsežnimi zalogami surove nafte v tej državi. Venezuela ima s približno 303 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu, kar predstavlja 17 odstotkov svetovnih rezerv. Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa se država spopada z drastičnim upadom proizvodnje, ki je posledica dolgoletnega slabega upravljanja, pomanjkanja investicij in mednarodnih sankcij. Napetosti so se stopnjevale po domnevnih ameriških vojaških operacijah v bližini venezuelske obale, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposreden napad na suverenost države. Donald Trump je v svojih izjavah poudaril strateški pomen teh rezerv za ameriško energetsko varnost, kar je povzročilo preplah na svetovnih naftnih trgih. Trenutno stanje v Venezueli predstavlja paradoks, saj država z največjimi rezervami ne uspe zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko se napetosti med Caracasom in Washingtonom stopnjujejo v smeri neposredne konfrontacije glede naravnih virov.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

Venezuelsko državno podjetje PDVSA si prizadeva ohraniti prodajo surove nafte in razširiti plavajoča skladišča, medtem ko se država spopada z zaostreno pomorsko blokado Združenih držav Amerike. Po podatkih analitičnih hiš Reuters in TankerTrackers.com sta v zadnjih dneh v venezuelske vode prispela najmanj dva tankerja, več drugih pa se obali še približuje. Ta dejavnost nakazuje na poskus Caracas-a, da bi premostil logistične ovire, ki so nastale zaradi agresivnega izvajanja sankcij pod upravo Donalda Trumpa. Zaradi ameriških ukrepov se je izvoz venezuelske nafte od novembra skoraj prepolovil, kar je povzročilo kopičenje zalog in prisililo PDVSA v začasno zapiranje vrtin v naftno bogatem pasu Orinoko. Čeprav je proizvodnja v začetku leta 2025 kazala znake rasti, trenutne razmere na trgu in zasegi tovora s strani ameriške obalne straže močno hromijo izvozni sistem države. Naftni trgi pozorno spremljajo napetosti v regiji, ki poleg dogajanja v Venezueli vključujejo tudi motnje v oskrbi iz Kazahstana, kar vpliva na nestanovitnost cen energentov v prazničnem obdobju.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Donald Trump je napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev, ki vplujejo v državo ali iz nje izplujejo. To je storil preko družbenih medijev in okrepil pritisk na Venezuelo. Prav tako je Trump venezuelski režim označil za tujo teroristično organizacijo.

Vlada Trinidada in Tobaga je napovedala, da bo v prihodnjih tednih dovolila ameriški vojski dostop do svojih letališč zaradi naraščajočih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bo država s tem dejanje postala vpletena v pritisk administracije Donalda Trumpa na venezuelskega predsednika Nicolása Madura, še posebej po nedavni namestitvi radarske opreme v Tobagu.

ZDA so zasegle naftni tanker Skipper ob obali Venezuele v sklopu kampanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija načrtuje izpust posadke zaseženega tankerja po prihodu v pristanišče Galveston v Teksasu, medtem ko nameravajo ZDA zaseči tanker in nafto. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti šestim tankerjem, ki prevažajo venezuelsko nafto, ter proti sorodnikom predsednika Madura. ZDA naj bi nameravale zadržati še več tankerjev z venezuelsko nafto.

Državno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je napovedalo preiskavo o vzrokih požara v rafineriji Petrocedeño, da bi izključili možnost sabotaže. Venezuelska vlada za poslabšanje stanja v naftni industriji običajno krivi sankcije ZDA in domnevne sabotaže opozicije.

Predsednik Nicolás Maduro je odobril prekinitev plinskega sporazuma s Trinidadom in Tobagom, na predlog podpredsednice in ministrice za nafto Delcy Rodríguez.

Chevronov tanker Canopus Voyager je prispel v terminal José, da bi natovoril težko nafto Hamaca in jo izvozil v ZDA. To je prva operacija po prejemu nove licence s strani ameriškega finančnega ministrstva.

Naftna družba Chevron je pridobila omejeno licenco za delovanje v Venezueli, kar ji omogoča sprejemanje odločitev v skupnih podjetjih v državi. Dovoljenje prihaja po mesecih omejitev in sprememb v ameriški politiki do Venezuele. Kljub licenci Chevron ne more izplačevati plačil vladi Nicolása Madura, vključno z obveznimi licenčninami in davki. Trenutno ni jasno, ali bo PDVSA, venezuelska državna naftna družba, Chevronu dodelila kakršnekoli pošiljke surove nafte, namenjene Združenim državam. Licenca naj bi Chevronu omogočila delovanje znotraj obstoječega pravnega okvira, vendar ni potrjeno, ali so podobna dovoljenja prejeli tudi drugi partnerji PDVSA.

Venezuelska državna naftna družba Pdvsa naj bi se pripravljala na ponovno vzpostavitev poslovanja v svojih mešanih podjetjih pod pogoji, podobnimi tistim iz obdobja administracije predsednika Bidna. To naj bi se zgodilo po ponovni vzpostavitvi ameriških dovoljenj, ki bi partnerjem omogočila delovanje in izvoz nafte. Viri iz Pdvse naj bi novinarski agenciji Reuters potrdili priprave na nadaljevanje pogodb s podjetjem Chevron.

Podjetje PDVSA se pripravlja na ponovno delo v skupnih podvigih pod pogoji, podobnimi dovoljenjem administracije Bidna. Politični voditelj Henrique Capriles Radonski je ponovno odprtje operacij Chevron v Venezueli označil kot "dobro novico". Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev prve dvonacionalne gospodarske cone na svoji meji, kar je podprl tudi venezuelski podpredsednik.

Več kot 250 venezuelskih migrantov, ki jih je ameriška administracija Donalda Trumpa marca izgnala in so bili pridržani v salvadorskem zaporu najvišje varnosti, je poročalo o hudih zlorabah. Po navedbah prič so jih izpustili v petek v okviru dogovora med Venezuelo, ZDA in Salvadorjem. Medtem je ameriška funkcionarka zanikala, da bi se pogajanja o licencah za Chevron odvijala v okviru izmenjave zapornikov, čeprav so poročila nakazovala, da naj bi Trumpova administracija odobrile nove, omejene licence za podjetja, povezane z venezuelsko naftno družbo PDVSA.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.