Švicarska policija v kantonu Valais je uradno zaključila postopek identifikacije vseh 40 smrtnih žrtev katastrofalnega požara, ki je na silvestrovo izbruhnil v baru Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med preminulimi je več kot polovica mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara le 14 let. Poleg švicarskih državljanov so med mrtvimi identificirali tudi državljane Italije, Romunije, Turčije, Portugalske, Francije, Belgije, Izraela in Združenega kraljestva. Policija je prav tako potrdila identiteto vseh 116 oseb, ki so bile v uničujočem požaru poškodovane. Preiskava vzroka tragedije se nadaljuje, pri čemer se oblasti osredotočajo na vodstvo bara, ki se spopada z obtožbami o uboju iz malomarnosti. Po prvih ugotovitvah so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropnih oblog. Skupnost v Crans-Montani se je od žrtev poslovila s tisočglavo tiho procesijo in spominsko mašo, na kateri je sožalje izrazil tudi papež Leon XIV. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini Švice, država pa za prihodnji teden načrtuje dan nacionalnega žalovanja.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so identificirale vseh 40 žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo izbruhnil v baru Le Constellation v mondenem smučarskem središču Crans-Montana. Med umrlimi je več kot polovica mlajših od 18 let, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Požar, ki velja za eno najhujših nesreč v novejši švicarski zgodovini, je poleg smrtnih žrtev povzročil poškodbe še pri 116 ljudeh, ki so bili prav tako vsi uradno identificirani. Preiskovalci so ugotovili, da so bili za izbruh ognja usodni pirotehnični dodatki (t. i. prskalice) na steklenicah šampanjca, ki so jih ob praznovanju novega leta približali stropu lokala. Zaradi dogodka sta pod drobnogledom tožilstva dva upravnika bara, ki se spopadata s preiskavo zaradi suma uboja iz malomarnosti. Švicarska javnost je pretresena, v mestu pa je potekal tihi sprevod, s katerim so se poklonili spominu na preminule, med katerimi so bili poleg Švicarjev tudi državljani Italije, Romunije, Francije in Turčije.

Švicarske oblasti so uradno identificirale vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah novega leta zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami je več kot polovica mladoletnikov, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je potrdila, da so bili med umrlimi poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in Velike Britanije. V tragediji je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 116 ljudi, ki so jih oblasti prav tako že identificirale. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa v natrpanem kletnem prostoru bara. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti sprožile kazensko preiskavo proti upravljavcema lokala. Lokalna skupnost se je od žrtev poslovila z žalno procesijo in mašo, švicarske oblasti pa so za prihodnji teden napovedale nacionalni dan žalovanja. Sožalje so družinam žrtev izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV.

Švicarska policija je v kantonu Valais uradno zaključila identifikacijo vseh 40 smrtnih žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 uničil priljubljen bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med preminulimi so več kot polovico predstavljali najstniki in mladi odrasli, najmlajša žrtev pa je bila stara komaj 14 let. Preiskovalci so poleg smrtnih žrtev identificirali tudi vseh 116 poškodovanih oseb, ki so se spopadale s hudimi opeklinami in posledicami vdihavanja dima. Oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Prve ugotovitve kažejo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih prinesli preblizu stropnih oblog, kar je v polnem lokalu povzročilo bliskovito širjenje ognja in paniko. V smučarskem središču so se v nedeljo zbrali številni žalujoči, ki so se z molitvijo in tiho procesijo poklonili žrtvam, med katerimi so bili poleg Švicarjev tudi državljani Italije, Romunije, Francije in drugih evropskih držav. Švica je za prihodnji teden že napovedala nacionalni dan žalovanja.

Papež Leon XIV. je poudaril pomembnost zaščite venezuelske suverenosti po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil in prevzemu nadzora nad upravljanjem države s strani ZDA. Dogajanje je izpostavilo tudi propad venezuelskega energetskega sektorja kljub največjim zalogam nafte na svetu in prizadevanja ZDA, da bi preprečile vpliv ameriških nasprotnikov.

Švicarske oblasti so uradno potrdile identiteto vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026, je terjala visok krvni davek med mladimi, saj je bila več kot polovica žrtev mladoletnih; najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 smrtnih žrtev je bilo v požaru poškodovanih še 116 ljudi, ki so jih preiskovalci prav tako že identificirali. Preiskava je pokazala, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih premaknili preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovito širjenje ognja v polnem lokalu. Švicarsko tožilstvo je že uvedlo kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma uboja iz malomarnosti. Med žrtvami so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije in Združenih arabskih emiratov. V mestu so se žrtev spomnili s tiho procesijo in žalno mašo, na kateri so prebrali tudi sožalno sporočilo papeža Leona XIV.

Švicarska policija je v kantonu Valais uradno zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Preiskovalci so potrdili, da so med umrlimi prevladovali mladi, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. V tragediji je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so utrpeli hude opekline in poškodbe zaradi vdihavanja dima. Oblasti so vzporedno s postopki identifikacije sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Prve ugotovitve kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropu lokala. V spomin na žrtve se je v nedeljo v Crans-Montani zbralo več sto ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili pokojnim, medtem ko je škof Jean-Marie Lovey v lokalni kapeli vodil žalno mašo. Sožalje so izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV., Švica pa za prihodnji teden načrtuje državni dan žalovanja.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica pokojnih mladoletnih, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je razkrila, da so bili med umrlimi poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in drugih držav. Policija v kantonu Valais je sporočila, da se preiskava vzroka tragedije osredotoča na uporabo t.i. fontan oziroma iskrivih svečk na steklenicah šampanjca. Te naj bi bile po prvih ugotovitvah postavljene preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig in eksplozijo v natrpanem prostoru. V požaru je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so jih zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane bolnišnice v Švici in sosednjih državah. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti vodstvu lokala. Medtem ko se skupnost v Crans-Montani spominja žrtev s tihimi procesijami in žalno mašo, je švicarska vlada za prihodnji teden napovedala nacionalni dan žalovanja. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini države, ki je močno pretresla celotno evropsko javnost.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdila, da so uspešno identificirali vseh 40 žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija je terjala visok davek med mladimi, saj je bila več kot polovica umrlih mladoletnih, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je pokazala, da so bili med ubitimi državljani Švice, Italije, Romunije, Francije, Turčije in Velike Britanije. Lokalna skupnost se je od žrtev poslovila z žalno procesijo in spominsko mašo, ki se je je udeležilo več sto ljudi. Medtem ko država žaluje, preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa. Zaradi sumov povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti upravljavcema bara. Švica bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja za žrtvami ene najhujših nesreč v novejši zgodovini države.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavile različne mednarodne reakcije. Papež Leo XIV je pozval k ohranitvi venezuelske suverenosti. Rusija je dejanje ZDA obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura, češ da je Venezuela končno osvobojena. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje Venezuele. Pojavljajo se ugibanja, ali bodo ZDA po Venezueli izvedle napade na Mehiko.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so identificirali vseh 40 žrtev uničujočega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica pokojnih mladoletnih, med njimi pa je najmlajša žrtev štirinajstletno dekle. Identifikacijski postopek se je zaključil le nekaj dni po nesreči, ki velja za eno najhujših v novejši švicarski zgodovini. Preiskava vzroka nesreče je pokazala, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile postavljene preblizu stropa v natrpanem kletnem prostoru. Švicarsko tožilstvo je proti upravljavcema bara že sprožilo kazensko preiskavo zaradi suma uboja iz malomarnosti. Medtem ko so se v Crans-Montani s tihim sprevodom in mašo spomnili žrtev, so sožalje izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV. V nesreči je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi, med ubitimi pa so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije in Združenega kraljestva.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v tragičnem požaru v baru Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah na novo leto, je zahtevala visoko število žrtev med mladimi, saj je bila več kot polovica umrlih mlajša od 18 let. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Med identificiranimi so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa in so zanetile ogenj v kletnih prostorih bara. Poleg smrtnih žrtev je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, mnogi s hudimi opeklinami. Švicarsko tožilstvo je že uvedlo kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. V mestu je v nedeljo potekala tiha procesija in žalna maša, v Švici pa bodo prihodnji teden razglasili dan nacionalnega žalovanja. Sožalje so med drugim izrekli predsednik države Guy Parmelin in papež Leon XIV.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 žrtev, ki so življenje izgubile v uničujočem požaru v baru Le Constellation v smučarskem letovišču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah na novo leto, je zahtevala predvsem mlada življenja, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 mrtvih je bilo v ognju, ki se je hitro razširil po polnem lokalu, poškodovanih še 119 ljudi, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline. Preiskovalci so na podlagi prvih ugotovitev sporočili, da so požar najverjetneje povzročile prskalice na steklenicah šampanjca, ki so jih med praznovanjem držali preblizu stropa. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti že uvedle kazensko preiskavo proti vodstvu lokala. V spomin na žrtve se je v Crans-Montani v nedeljo zbralo na stotine ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili pokojnim, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon XIV. Švica bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja.

Švicarske oblasti so po katastrofalnem požaru, ki je na novo leto zajel lokal v smučarskem središču Crans-Montana, uradno identificirale 24 od skupno 40 smrtnih žrtev. Med prepoznanimi žrtvami je enajst mladoletnikov, vključno z dvema 14-letnikoma, ter šest tujih državljanov. Med tujci je bila identificirana tudi Alice Kallergis z dvojnim grško-švicarskim državljanstvom, kar je potrdilo grško zunanje ministrstvo. Švicarska policija je sporočila, da so med preostalimi identificiranimi predvsem švicarski državljani, iskanje in potrjevanje identitete preostalih žrtev pa se nadaljuje. Zaradi tragičnega dogodka, ki je pretresel državo, so preiskovalci sprožili kazenski postopek proti upravnikoma lokala Le Constellation. Medtem ko se regija pripravlja na petkov dan žalovanja, so se žrtvam poklonili tudi v športnem svetu. Alpska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona, je napovedala, da bodo nastopi na tekmah svetovnega pokala posvečeni spominu na preminule. Preživeli in svojci žrtev so v javnih izjavah opisali grozo dogodka, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon.

Nicolás Maduro se je po aretaciji v ZDA pojavil na sodišču v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu. Papež Leo XIV. je poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti po ameriškem prevzemu nadzora nad državo. Podrobnosti o ameriškem napadu so se pojavile, medtem ko se položaj v Venezueli še naprej razvija.

Švicarske oblasti so zaključile identifikacijo vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je na novoletno jutro zajel priljubljen bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami je več kot polovica mlajših od 18 let, najmlajši žrtvi pa sta šteli le 14 let. Med identificiranimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, kar potrjuje mednarodno naravo tragedije v enem izmed najbolj elitnih alpskih letovišč. Zaradi suma kaznivih dejanj sta pod preiskavo oba upravnika lokala, preiskovalci pa ugotavljajo vzroke za nastanek požara in morebitne kršitve varnostnih protokolov. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. V spomin na preminule bo Švica v petek obeležila dan žalovanja, žrtvam pa se je z zmago na tekmi svetovnega pokala poklonila tudi alpska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona.

Švicarska policija je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdila, da so preiskovalci uspešno identificirali vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči na silvestrovo, je pretresla državo, saj je med smrtnimi žrtvami več kot polovica mladoletnikov. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 mrtvih je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, med katerimi so številni utrpeli hude opekline. Preiskava je razkrila, da so bili za izbruh ognja po vsej verjetnosti krivi kresnički oziroma ognjemetne svečke na steklenicah šampanjca, ki so jih premaknili preblizu stropne obloge. Oblasti so proti upravljavcema bara že uvedle kazensko preiskavo zaradi suma uboja iz malomarnosti. Med žrtvami so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije in Izraela. V spomin na preminule se je v mestu zbralo več sto ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili žrtvam, sožalje pa je izrekel tudi papež.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uspešno identificirale vseh 40 smrtnih žrtev uničujočega požara, ki je v zgodnjih urah novega leta zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med preminulimi je več kot polovica najstnikov, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Tragedija je zahtevala življenja državljanov Švice, Italije, Romunije, Francije, Turčije in Združenih arabskih emiratov, medtem ko je bilo več kot 100 ljudi poškodovanih, mnogi s hudimi opeklinami. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropu in so v trenutku vžgale prostor, poln praznovalcev. Švicarsko tožilstvo je že uvedlo kazensko preiskavo proti vodstvu lokala zaradi suma uboja iz malomarnosti. Medtem ko so se prebivalci in obiskovalci od žrtev poslovili s tiho procesijo skozi ulice letovišča in mašo zadušnico, je sožalje izrazil tudi papež Leon XIV., Švica pa za prihodnji teden načrtuje nacionalni dan žalovanja.

Globalna Sumud Flotilla je obsodila ameriški napad na Venezuelo in izrazila solidarnost z venezuelskim ljudstvom. V Trelewu so potekale mobilizacije, kjer so levičarske stranke, študenti, delavci in upokojenci protestirali proti ameriškemu udaru v Venezueli.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdilo, da so identificirali vseh 40 žrtev, ki so življenje izgubile v uničujočem požaru v baru Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Požar, ki je izbruhnil le nekaj minut po polnoči na silvestrovo, velja za eno najhujših nesreč v novejši švicarski zgodovini. Med preminulimi so več kot polovico predstavljali mladostniki, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskovalci so ugotovili, da so bili med žrtvami poleg domačinov tudi državljani Italije, Romunije, Francije, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Policija kantona Valais je sporočila, da so preiskovalci v sodelovanju z inštitutom za sodno medicino zaključili zamudno delo identifikacije vseh umrlih in poškodovanih. Po prvih ugotovitvah so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa in so zanetile ogenj v polnem lokalu. Poleg 40 smrtnih žrtev je bilo v ognju ranjenih še 119 ljudi, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline. Švicarski tožilci so medtem sprožili kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. V nedeljo se je na tisoče ljudi v tihem sprevodu poklonilo žrtvam na zasneženih ulicah letovišča, v lokalni cerkvi pa je bila darovana maša. Sožalje so izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV., Švica pa bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja.

Švicarska policija je v nedeljo potrdila, da so uspešno identificirali vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah novega leta zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami je več kot polovica najstnikov, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Preiskovalci so ugotovili, da so bili med pokojniki državljani Švice, Italije, Romunije, Francije in Turčije. Več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih, nekateri s hudimi opeklinami, zaradi česar so jih morali prepeljati v specializirane centre v sosednjih državah. Oblasti so sprožile kazensko preiskavo zaradi uboja iz malomarnosti proti upravljavcem lokala. Predhodne ugotovitve kažejo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile postavljene preblizu stropa in so vnele opremo lokala. V spomin na žrtve se je v Crans-Montani v nedeljo zbralo na stotine ljudi na tihem pohodu, žalno mašo pa je vodil škof Jean-Marie Lovey, ki je prenesel tudi sožalje papeža Leona XIV. Švica bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja za žrtvami ene najhujših nesreč v novejši zgodovini države.

V švicarskem elitnem smučarskem središču Crans-Montana so preživeli in svojci obeležili spomin na 40 žrtev, ki so izgubile življenje v tragičnem požaru v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah novega leta. Več sto ljudi se je udeležilo tihega pohoda, s katerim so izkazali spoštovanje preminulim in poškodovanim v nesreči, ki je pretresla državo. Požar je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, pri čemer so nekateri obiskovalci sprva zmotno menili, da gre za del novoletnega praznovanja oziroma šalo, kar je upočasnilo njihovo odzivanje na nevarnost. Dogodek je sprožil odzive najvišjih državnih in verskih predstavnikov. Sožalje so izrekli regionalni voditelji in papež, njihova sporočila pa so bila podana v vseh štirih uradnih jezikih Švice, kar odraža večkulturno naravo države in raznolikost žrtev. Poleg smrtnih žrtev je bilo v ognju poškodovanih več kot 115 ljudi, preiskava o vzrokih katastrofe pa še vedno poteka. Preživeli v pretresljivih pričevanjih opisujejo hitro širjenje ognja in trenutke zmedenosti v nabito polnem lokalu tik pred izbruhom panike.

Švicarska policija je v nedeljo potrdila, da so identificirali vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026, je med praznovanjem novega leta terjala življenja številnih mladih, saj je več kot polovica žrtev najstnikov. Najmlajša žrtev je bila stara le 14 let. Poleg smrtnih žrtev je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, ki so utrpeli hude opekline in druge poškodbe. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile prskalke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu s peno obložene stropne obloge. Oblasti so že sprožile kazensko preiskavo proti upravnikom bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Med identificiranimi žrtvami so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije in Turčije. Prebivalci letovišča so se v nedeljo s tihim sprevodom in mašo poklonili žrtvam, medtem ko se preiskava vseh okoliščin najhujše tovrstne nesreče v novejši švicarski zgodovini nadaljuje.

Posebne enote ameriške vojske so v bliskoviti operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v New York, kjer v ponedeljek pričakujejo začetek sodnega procesa. Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni akciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje te z nafto bogate države, kar je utemeljil z bojem proti narkoterorizmu in zaščito ameriških interesov na zahodni polobli. Administracija v Washingtonu trdi, da je bil Maduro vpleten v obsežno trgovino s fentanilom in drugimi drogami. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki; papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo ostro obsodil poseg v suvereno državo in pozval k spoštovanju ustavnega reda ter mednarodnega prava. Analitiki medtem opozarjajo na morebitne notranje izdaje znotraj Madurovega režima, saj so ameriške sile razpolagale z natančnimi informacijami o diktatorjevem gibanju. Operacija, poimenovana 'Absolute Resolve', se je končala brez ameriških žrtev, medtem ko venezuelska stran poroča o približno 40 smrtnih žrtvah med vojaki in civilisti.

Švicarski preiskovalci so ugotovili, da so uničujoč požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana zanetile iskrice z dekorativnih svečk na vinskih steklenicah. Tragedija, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po najnovejših podatkih zahtevala 40 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Zaradi narodnostne mešanice obiskovalcev in tradicije švicarske večjezičnosti so se oblasti javnosti oglašale v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Preživeli in svojci žrtev so delili pretresljiva pričevanja o hitrem širjenju ognja, ki je v jutranjih urah 1. januarja zajel priljubljeno zbirališče. Sožalje ob hudi nesreči je izrazil tudi papež Leon, medtem ko so lokalne oblasti začele obsežno preiskavo o varnostnih protokolih v lokalu. Prizorišče nesreče ostaja zaprto, preiskovalci pa so se osredotočili na uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, ki so se izkazala za usodna za številne goste, ki se iz objekta niso uspeli rešiti pravočasno.

V Crans-Montani je potekala žalna slovesnost za žrtve novoletnega požara v baru Le Constellation. Med žrtvami je tudi 14-letno dekle, medtem ko se preiskava osredotoča na vodstvo bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Policija še preiskuje vzroke požara.

Papež Leon XIV. je izrazil globoko zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem v Venezueli, kjer so razmere po poročilih o aretaciji predsednika Nicolása Madura postale izjemno napete. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril nujnost spoštovanja pravne države, kot jo določa venezuelska ustava, ter pozval k doslednemu varovanju človekovih pravic vseh državljanov. Po papeževih besedah mora dobrobit venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi in političnimi preudarki. Vatikan prek svojih diplomatskih kanalov pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej latinskoameriški državi, ki se že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Papež je pozval k miru in pravičnosti ter poudaril, da je zagotavljanje suverenosti države in uveljavljanje moči zakona ključno za stabilizacijo razmer. Njegov odziv prihaja v času, ko mednarodna skupnost pričakuje pojasnila glede pravnega statusa vodilnih politikov v državi.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikom priljubljenega lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da so požar v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja najverjetneje povzročile dekorativne iskrilne svečke na vinskih steklenicah, ki so vnele notranjost polnega objekta. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost in mednarodno skupnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. Preiskava se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov, saj so se preživeli in svojci žrtev začeli zbirati na mestu nesreče, da bi počastili spomin na preminule. Švicarska večjezična tradicija se odraža tudi v uradnih izjavah in žalovanju, saj so oblasti nagovorile javnost v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Medtem ko se letovišče spopada s posledicami katastrofe, preiskovalni organi zbirajo dokaze o odgovornosti vodstva bara za varnost obiskovalcev med praznovanjem novega leta.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Papež Lev XIV. je danes izrazil globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v Venezueli, ki so sledili včerajšnjemu strmoglavljenju predsednika Nicolása Madura ob vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, v kateri se spoštujeta načelo pravne države in suverenost naroda. Po poročanju tiskovnih agencij ANSA in Reuters je papež pozval k prednostni obravnavi blaginje venezuelskega ljudstva pred vsemi drugimi političnimi ali strateškimi interesi. Poglavar Rimokatoliške cerkve je v svojem nagovoru izpostavil, da dogajanje spremlja z »dušo, polno nemira«, kar odraža resnost razmer v južnoameriški državi po drastični spremembi oblasti. Njegov poziv k neodvisnosti prihaja v času povečanih mednarodnih napetosti in negotovosti glede prihodnje politične smeri države po posredovanju tujih sil. Papež je ob tem apeliral na vse vpletene strani, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in osnovnih demokratičnih standardov.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.

Preiskovalci so ugotovili, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Očividci in slike razkrivajo, da so se plameni razširili po stropu, ko so prišli v stik z njim. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 47, javno pa je bila identificirana le ena žrtev. Papež Leo in drugi so izrazili sožalje.

Preiskovalci so sporočili, da so najverjetneje kresničke na steklenicah šampanjca povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Odkrili so posnetke, ki prikazujejo, kako se je ogenj razširil po stropu bara, potem ko so kresničke prišle v stik z njim. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, do sedaj pa je bila javno identificirana le ena žrtev. Mediji so poročali o izjavah preživelih, prijateljev in družinskih članov, pa tudi o odzivih oblasti in papeža Leona.

Po katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je med novoletnim praznovanjem zahteval 40 smrtnih žrtev, so preživeli, sorodniki žrtev in najvišji predstavniki oblasti podali prve javne izjave. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, je pretresla mednarodno javnost, k sožaljem pa se je pridružil tudi papež Leon. Preživeli so opisovali trenutke groze, ko se je praznovanje v trenutku spremenilo v boj za življenje, medtem ko so se številni prijatelji in družinski člani zbrali v žalovanju za izgubljenimi bližnjimi. Švicarske regionalne oblasti so v več jezikih – francoščini, italijanščini in nemščini – izrazile globoko sožalje in zagotovile polno podporo pri preiskavi dogodka. Požar, ki je izbruhnil med zabavo, na kateri je bilo prisotnih več kot 100 ljudi, je poleg smrtnih žrtev pustil tudi številne hudo poškodovane. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na varnostne protokole objekta in okoliščine, ki so privedle do tako hitrega širjenja ognja, medtem ko se skupnost v Crans-Montani spopada s posledicami ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Papež Leon XIV. se je v petek uradno pridružil žalovanju za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar v švicarskem letovišču Crans-Montana. Tragični dogodek je zahteval več kot 40 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Sveti oče je v svojem sporočilu izrazil globoko sožalje vsem prizadetim in poudaril svojo duhovno bližino z družinami umrlih. Papež je v molitvi prosil, naj Gospod sprejme pokojne v svoje bivališče miru in svetlobe, hkrati pa je izrazil upanje na čimprejšnje okrevanje številnih poškodovanih. Švicarske oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v priljubljenem smučarskem središču sprevrgel v eno najhujših tragedij zadnjih let. Odziv Vatikana poudarja resnost dogodka, ki je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost v času novoletnih praznovanj.

Tragičen požar, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih zahteval 47 življenj, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Italijanska golf zveza je potrdila, da je med žrtvami tudi 17-letni perspektivni igralec golfa Edoardo Galeppini. Italijanske oblasti trenutno pogrešajo še šest svojih državljanov, zaradi česar je prizorišče nesreče obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Preiskovalci so v sredo začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki bi po navedbah švicarskih uradnikov lahko trajal več dni. Sožalje sorodnikom žrtev je izrazil tudi papež Leon XIV., ki je v molitvi nagovoril prizadete v nesreči. Švica je zaradi tragedije razglasila večdnevno žalovanje, medtem ko preiskava o vzroku požara, ki se je razplamtel v polnem lokalu, še vedno poteka.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Papež Leon XIV. je med slovesno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu obeležil svetovni dan miru. V svojem nagovoru je poudaril, da novo leto predstavlja odprto pot do sprave in sočutja, ki jo morajo verniki in svetovna javnost šele odkriti. Njegova svetost je izpostavila pomen aktivnega prizadevanja za mir v svetu, ki ga zaznamujejo številne napetosti in konflikti. Ob koncu liturgije je papež vernike pozval, naj se simbolno zberejo pri jaslicah, ki po njegovih besedah predstavljajo simbol razoroženega miru. S tem dejanjem naj bi se ljudje duhovno okrepili za vstop v novo koledarsko leto. Nagovor je bil usmerjen v spodbujanje dialoga in solidarnosti med narodi, pri čemer je Leon XIV. izpostavil vlogo posameznika pri gradnji stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Dogodek v Vatikanu je tradicionalno pritegnil množico vernikov in predstavnikov diplomatskega zbora.