V Vatikanu se je minuli teden odvil prvi izredni konzistorij pod vodstvom papeža Leona XIV., ki se ga je udeležilo približno 170 kardinalov z vsega sveta. Namen srečanja je bil predvsem posvetovanje o prihodnjih usmeritvah Cerkve ter vzpostavitev dialoga in enotnosti v okviru novega sloga papeževega vodenja. Čeprav na dogodku niso sprejemali formalnih sklepov, je srečanje služilo kot pomembna platforma za razpravo o vprašanjih, ki bodo zaznamovala prihodnost katoliške skupnosti. Ob robu teh cerkvenih dogodkov so se s papežem srečali tudi slovenski škofje v okviru uradnega obiska v Vatikanu. Ob tej priložnosti so svetemu očetu izročili unikatno darilo, ki predstavlja slovensko kulturno dediščino in krščansko simboliko. Darilo vključuje mašni plašč, mitro in štolo, ki so okrašeni z idrijsko čipko, izdelano posebej za to priložnost. Izdelava teh liturgičnih oblačil je zahtevala dolgotrajen ustvarjalni proces, v katerem so slovenski obrtniki in umetniki združili tradicionalne veščine s sakralnim pomenom. Darilo ne odraža le spoštovanja slovenskih vernikov do papeža, temveč služi tudi kot promocija slovenske identitete in umetnostne obrti v središču katoliškega sveta. Papež Leon XIV. je darilo sprejel kot simbol dialoga med narodi in Cerkvijo.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

Papež Leo XIV. je v Sikstinski kapeli krstil 20 dojenčkov, s čimer je nadaljeval tradicijo, ki označuje konec božičnih praznikov v Vatikanu. Slovesnost je potekala v nedeljo pod Michelangelovimi freskami.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Slovenski škofje so v okviru obiska v Vatikanu papežu Leonu XIV. pripravili unikatno darilo v obliki mašnega plašča, mitre in štole, okrašenih z idrijsko čipko. Ustvarjalni proces in simbolni pomen daril so predstavniki Cerkve javnosti predstavili v petek v Spodnji Idriji. Izdelava teh dragocenih predmetov je trajala skoraj tisoč ur, natančneje 979 ur ročnega dela, kar poudarja visoko obrtniško vrednost in kulturno dediščino Slovenije. Darilo je zasnovano tako, da odraža krščansko simboliko vseh šestih slovenskih škofij, s čimer predstavlja enotnost Katoliške cerkve na Slovenskem. Idrijska čipka, ki krasi oblačila, velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov slovenske domače obrti in je vključena v register nesnovne kulturne dediščine. S tem dejanjem slovenski verski dostojanstveniki utrjujejo vezi s Svetim sedežem in hkrati promovirajo slovensko kulturno identiteto na najvišji ravni. Slovenska delegacija škofov bo obisk v Vatikanu opravila prihodnji teden, ko bo darila tudi uradno predala papežu. Projekt združuje versko vsebino z nacionalnim ponosom, saj gre za enega najzahtevnejših tekstilnih izdelkov, namenjenih protokolu Svetega sedeža v zadnjih letih. Izdelava je zahtevala sodelovanje vrhunskih klekljaric in oblikovalcev, ki so v vzorce vpletli elemente, značilne za slovensko pokrajino in duhovno tradicijo.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Papež Leo XIV. se je v četrtek v Vatikanu srečal s kardinali iz celotnega sveta na dvodnevnem vrhu, kjer je vrhovne cerkvene dostojanstvenike pozval, naj se izogibajo notranjim delitvam v Katoliški cerkvi, ki šteje 1,4 milijarde vernikov. Sveti oče je poudaril, da se mora Cerkev namesto na notranje spore osredotočiti na privabljanje novih vernikov in večjo inkluzivnost. Srečanje velja za pomemben korak pri oblikovanju prihodnje smeri katoliške skupnosti v sodobnem svetu. Ob tem je papež napovedal pomembno spremembo v načinu upravljanja Cerkve, saj namerava srečanja svetovnega kardinalskega zbora organizirati vsako leto. Takšen pristop bi po njegovih besedah omogočil rednejše posvetovanje o ključnih vprašanjih in okrepil vezi med najvišjimi predstavniki Cerkve. Kardinali so napoved pozdravili kot priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in tesnejše sodelovanje pri reševanju globalnih izzivov. Nova strategija vodenja kaže na papeževo željo po bolj kolegialnem in odprtem delovanju rimske kurije. Redna letna srečanja bodo po mnenju analitikov zmanjšala občutek odtujenosti med Vatikanom in lokalnimi škofijami ter omogočila hitrejši odziv na družbene spremembe. Papež je ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da je enotnost ključna za verodostojnost cerkvenega poslanstva.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

Papež Leon XIV. je v torek uradno sklenil jubilejno leto, ki je veljalo za zadnji veliki dogodek pod dediščino njegovega predhodnika, papeža Frančiška. S slednjim, ki je umrl aprila lani, se končuje prehodno obdobje, Leon XIV. pa zdaj začenja samostojnejšo fazo svojega vodenja Katoliške cerkve. Že dan po božičnih praznikih in zaprtju svetega leta bo papež gostil prvi izredni konsistorij, na katerem se bodo zbrali kardinali z vsega sveta. Namen tega srečanja je pomoč pri upravljanju Cerkve in določanje novih smernic pod njegovim vodstvom. Čeprav podrobnosti o vsebini prihajajočega vrha kardinalov javnosti niso podrobneje znane, dogodek simbolizira novo poglavje v zgodovini Vatikana. Leon XIV. s tem dejanjem jasno nakazuje, da bo po obdobju kontinuitete uvedel lasten slog vladanja in se lotil perečih vprašanj, ki zahtevajo pozornost svetovnega cerkvenega vrha. Poznavalci pričakujejo, da bo konsistorij ponudil prve konkretne indice o prihodnji usmeritvi vatikanske politike.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Papež Leon XIV. je s kratko molitvijo zaprl sveta vrata bazilike svetega Petra v Vatikanu, s čimer je uradno zaključil jubilejno leto katoliške cerkve. Ob zaključku svetega leta je papež pozval kristjane, naj prijazno ravnajo s tujci in v njih prepoznajo bližnjega.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Švicarski preiskovalci so ugotovili, da so uničujoč požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana zanetile iskrice z dekorativnih svečk na vinskih steklenicah. Tragedija, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po najnovejših podatkih zahtevala 40 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Zaradi narodnostne mešanice obiskovalcev in tradicije švicarske večjezičnosti so se oblasti javnosti oglašale v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Preživeli in svojci žrtev so delili pretresljiva pričevanja o hitrem širjenju ognja, ki je v jutranjih urah 1. januarja zajel priljubljeno zbirališče. Sožalje ob hudi nesreči je izrazil tudi papež Leon, medtem ko so lokalne oblasti začele obsežno preiskavo o varnostnih protokolih v lokalu. Prizorišče nesreče ostaja zaprto, preiskovalci pa so se osredotočili na uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, ki so se izkazala za usodna za številne goste, ki se iz objekta niso uspeli rešiti pravočasno.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikom priljubljenega lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da so požar v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja najverjetneje povzročile dekorativne iskrilne svečke na vinskih steklenicah, ki so vnele notranjost polnega objekta. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost in mednarodno skupnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. Preiskava se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov, saj so se preživeli in svojci žrtev začeli zbirati na mestu nesreče, da bi počastili spomin na preminule. Švicarska večjezična tradicija se odraža tudi v uradnih izjavah in žalovanju, saj so oblasti nagovorile javnost v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Medtem ko se letovišče spopada s posledicami katastrofe, preiskovalni organi zbirajo dokaze o odgovornosti vodstva bara za varnost obiskovalcev med praznovanjem novega leta.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Iskrice s šampanjca so po preiskavi najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so iskrice prišle preblizu stropa bara. Število smrtnih žrtev je naraslo na 47, identificirana pa je bila le ena žrtev. Papež Leo je izrazil sožalje.

Preiskava je pokazala, da so ognjemeti, pritrjeni na steklenice šampanjca, najverjetneje zanetili usodni požar v baru v Crans-Montani. Plameni so se hitro razširili, ko so se ognjemeti približali stropu. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, identificirali pa so le eno žrtev. Priče so opisale prizore s šampanjskimi steklenicami in ognjemeti. Papež Leo in drugi so se odzvali na tragedijo.