Nekdanji španski minister za javno upravo Jordi Sevilla je sprožil ostro kritiko trenutnega vodstva Španske socialistične delavske stranke (PSOE) pod vodstvom Pedra Sáncheza. Sevilla je v manifestu z naslovom Socialdemokracija 21 pozval k nujni spremembi politične smeri, pri čemer je sedanje vodstvo obtožil populizma, ki temelji na volilnem izračunu, in ustvarjanja političnih blokov, ki vodijo v razkol države. Po njegovih besedah je odvisnost vlade od manjšinskih neodvisnih strank privedla do »diktature manjšin«, kar slabi socialno demokracijo in spodbuja vzpon skrajne desnice v Španiji. Notranja nesoglasja znotraj PSOE so se dodatno poglobila zaradi vprašanja financiranja avtonomnih skupnosti, zlasti po dogovoru med Sánchezom in Oriolom Junquerasom glede Katalonije. Predsednik Kastilje-La Manche Emiliano García-Page je opozoril, da takšen model uvaja neenakost med regijami in je v nasprotju z načeli stranke. Hkrati so se v Estremaduri pojavile napetosti, kjer nekateri člani stranke dogovor označujejo za nepravičen, saj naj bi koristil le določenim ozemljem na račun ostalih. Sevilla v svojem manifestu poziva h vrnitvi k avtonomnemu socialdemokratskemu projektu, ki bi bil sposoben sklepati državne pakte z glavno opozicijsko Ljudsko stranko (PP). Kritiziral je tudi nezmožnost vlade, da bi dobre makroekonomske kazalnike prenesla v izboljšanje življenjskega standarda državljanov, zlasti na področju stanovanjske politike in dostojnega dela za mlade. Manifest predstavlja poskus oblikovanja alternativnega gibanja znotraj stranke, ki bi preseglo trenutno politiko »zakopavanja v rove« med zagovorniki in nasprotniki sanchizma.

Španski premier Pedro Sánchez in vodja stranke ERC Oriol Junqueras sta sklenila dogovor o novem modelu regionalnega financiranja, ki vključuje specifične ugodnosti za Katalonijo. Sporazum predvideva povečanje deleža odstopljenega dohodnine (IRPF) na 55 odstotkov in davka na dodano vrednost (DDV) na 56,5 odstotka za avtonomne skupnosti. Za Katalonijo to pomeni dodatnih 4,6 milijarde evrov sredstev, kar je bil ključni pogoj za podporo investiciji Salvadorja Ille na položaj predsednika katalonske vlade. Kljub sklenjenemu dogovoru znotraj španske politike vladajo močne napetosti. Opozicijske stranke PP in Vox ter nekateri socialistični baroni, predvsem predsednik regije Kastilja-La Mancha, dogovoru ostro nasprotujejo in ga označujejo za neupravičeno popuščanje katalonskemu separatizmu. Na drugi strani stranka Junts per Catalunya pod vodstvom Carlesa Puigdemonta meni, da je dogovor nezadosten, in ga označuje za "norčevanje", saj ne zagotavlja popolne finančne avtonomije po vzoru Baskije. Ministrica za finance María Jesús Montero je poudarila, da model ni narejen izključno po meri Katalonije, temveč prinaša koristi vsem regijam, hkrati pa je zavrnila takojšen prenos celotnega pobiranja dohodnine na katalonske organe. Stranka ERC medtem že opozarja, da brez nadaljnjih korakov proti popolni davčni suverenosti ne bo podprla prihodnjih državnih in regionalnih proračunov, kar postavlja Sánchezovo vlado v negotov položaj pred prihajajočimi volitvami v Andaluziji.

Španska opozicijska Ljudska stranka (PP) je sprožila nove politične pritiske na vlado premiera Pedra Sáncheza, saj namerava pred senatno komisijo pozvati Francisca Salazarja, nekdanjega svetovalca v kabinetu premiera. Salazar bo moral pojasniti okoliščine srečanja z ministrico za izobraževanje Pilar Alegrío, ki naj bi se odvilo v času predvolilne kampanje v Aragoniji. Miguel Tellado, predstavnik stranke PP, je ob tem samozavestno napovedal, da bo tako imenovani sanchizem v prihodnjih mesecih padel na volitvah, pri čemer je poudaril odločenost stranke pri stopnjevanju političnih pritiskov. Poleg kadrovskih vprašanj se stranka pod vodstvom Alberta Núñeza Feijóoja osredotoča tudi na gospodarske reforme. PP se je javno zavezala, da bo v primeru prevzema oblasti v roku enega leta potrdila nov model regionalnega financiranja. Ta napoved je strateškega pomena za špansko notranjo politiko, saj vprašanje razdelitve proračunskih sredstev med avtonomne skupnosti ostaja eden najbolj spornih in kompleksnih političnih izzivov v državi. Strategija Ljudske stranke temelji na hkratnem izvajanju parlamentarnega nadzora in pripravi alternativnega vladnega programa. Z vpoklicem Salazarja v senat, kjer ima PP večino, želijo ohraniti pritisk na vladajočo koalicijo v ključnih regijah, medtem ko z obljubami o finančnih reformah nagovarjajo regionalne voditelje in volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim sistemom porazdelitve javnega denarja. Politična napetost v Španiji se tako pred prihajajočimi volilnimi preizkušnjami stopnjuje.

Srbska vaterpolska reprezentanca je v beograjski Areni odigrala prvo tekmo skupinskega dela evropskega prvenstva proti izbrani vrsti Nizozemske. Tekma v okviru skupine C se je pričela ob 20.30, srbski vaterpolisti pa so na domačem turnirju napovedali boj za naslov evropskih prvakov. Beograjska Arena, ki gosti ta prestižni turnir, je bila prizorišče uvodnega spektakla, kjer so domači igralci pod velikim pritiskom javnosti zasledovali prvo zmago. Na turnirju je bila aktivna tudi reprezentanca Španije, ki je v svojem uvodnem nastopu prepričljivo premagala Izrael in s tem potrdila vlogo enega izmed glavnih favoritov za visoka mesta. Prvenstvo v Beogradu velja za enega najbolje organiziranih v zadnjem obdobju, saj srbska prestolnica gosti najboljše evropske ekipe v boju za celinski prestol. Domači navijači pričakujejo, da bo Srbija unovčila prednost domačega bazena in osvojila zlato odličje. Organizatorji so pred začetkom turnirja izpostavili visoko raven pripravljenosti vseh ekip, še posebej pa so izpostavljeni varnostni in logistični ukrepi v Areni. Današnji spored je poleg srbsko-nizozemskega obračuna zaznamovala predvsem španska prevlada, kar napoveduje izjemno izenačen boj v nadaljevanju prvenstva, kjer bodo o končnem zmagovalcu odločale malenkosti.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Predsednik regije Kastilja-Manča Emiliano García-Page je ostro kritiziral nov model regionalnega financiranja, ki ga je predstavila španska ministrica za finance María Jesús Montero. García-Page, sicer vidni član vladajoče socialistične stranke (PSOE), je predlagani model označil za "politični samomor" in "udar na demokracijo", saj po njegovem mnenju popušča zahtevam katalonskih separatistov in ogroža načela progresivne obdavčitve. Po mnenju regionalnega predsednika dogovori z neodvisnostnimi strankami vodijo v fiskalno regresivnost, kjer bi bogatejše regije prejele več sredstev, kar je v nasprotju s socialno pravičnostjo. Zaradi nestrinjanja z vladno politiko je García-Page pozval k razpisu predčasnih splošnih volitev, saj meni, da bi morali o razdelitvi državnega bogastva odločati vsi Španci, ne le separatistične skupine. Njegove izjave so sprožile val odzivov tako znotraj stranke kot v opoziciji. Medtem ko regionalni socialisti poudarjajo potrebo po pravični porazdelitvi sredstev brez privilegijev za posamezne regije, je ljudska stranka (PP) García-Pageta pozvala, naj besede podpre z dejanji in omogoči glasovanje o nezaupnici premierju Pedru Sánchezu. Napetosti se stopnjujejo tudi v drugih avtonomnih skupnostih, kjer voditelji Ljudske stranke že napovedujejo ustavne pritožbe, če bo zakon potrjen v kongresu. Ker so glasovi stranke Junts Carlesa Puigdemonta ključni za sprejetje zakonodaje, ostaja prihodnost modela negotova. Opozicija medtem očita García-Pagetu dvoličnost, saj kljub javnemu nasprotovanju njegovi poslanci v Madridu še vedno podpirajo vladno koalicijo, kar po mnenju PP otežuje resnično politično spremembo v državi.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Po dogovoru med Sánchezom in Junquerasom o financiranju Katalonije so se pojavile nove kritike. Vlada Andaluzije je napadla finančno ministrico Montero, češ da podpira le separatizem. Vlada Valencije je izrazila zaskrbljenost, da se financiranje avtonomnih pokrajin uporablja kot sredstvo za ohranjanje Sáncheza na oblasti. Rueda je kritiziral Sáncheza zaradi kršenja načela solidarnosti. Feijóo je obtožil Sáncheza, da z enakostjo Špancev trguje.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v pismu članom socialistične stranke PSOE ostro obsodil kršitve mednarodnega prava v Venezueli. Sánchez je poudaril, da njegova vlada ne namerava odstopiti in da bo mandat izpeljala do konca, kljub pritiskom političnih nasprotnikov. V svojem nagovoru je progresivna gibanja označil za ključno protiutež vzponu mednarodne skrajne desnice, ki po njegovem mnenju ogroža svetovni red in demokratične standarde. Premier je v dokumentu posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša nazadovanje demokratičnih vrednot pod vplivom skrajnih desnih sil, ob tem pa kritiziral tradicionalno desnico zaradi domnevnega sodelovanja s temi strujami. Po Sánchezovih besedah so dogodki v Venezueli jasen primer spodkopavanja mednarodnih norm, kar zahteva odločen odziv naprednih političnih sil. Pismo služi kot mobilizacija strankarske baze v času povečanih notranjepolitičnih in mednarodnih napetosti.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

V španski regiji Ekstremadura se je odprl nov primer domnevnega trpinčenja na delovnem mestu znotraj vrst vladajoče socialistične stranke PSOE. Svetnica iz province Cáceres je prek notranjih strankarskih kanalov vložila prijavo zoper Joseja Luisa Quintano, vladnega delegata v regiji in predsednika začasnega vodstva stranke v Ekstremaduri. Prijaviteljica trdi, da je Quintana neposredno pritiskal na vodstvo stranke za njeno odpustitev z delovnega mesta na sedežu stranke v Méridi, potem ko naj bi ga v preteklosti kritizirala. Quintana, ki velja za tesnega zaveznika predsednika vlade Pedra Sáncheza, vse očitke ostro zavrača, strankarski vrh v Madridu pa je prijavo že sprejel v obravnavo. Primer se pojavlja v obdobju notranjih trenj v stranki, saj je Quintana vodenje regionalnega odbora prevzel šele nedavno, po odstopu Miguela Ángela Gallarda zaradi slabih volilnih rezultatov. Quintana naj bi po navedbah v prijavi izkoriščal svoj politični vpliv za ustrahovanje in grožnje sodelavki, kar v stranki sproža nove razprave o notranji kulturi in zaščiti zaposlenih.

Španska socialistična vlada pod vodstvom premierja Pedra Sancheza je sedmim spletnim platformam odredila takojšnjo odstranitev 138 oglasov za počitniške nastanitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrstvo za varstvo potrošnikov je podjetja opozorilo, da morajo sporne vsebine blokirati ali trajno izbrisati, sicer se bodo soočila z dodatnimi vladnimi ukrepi. Po besedah ministra Pabla Bustinduyja takšni oglasi normalizirajo in ohranjajo kolonialni režim, ki velja za nezakonitega po mednarodnem pravu. Ta poteza je del širšega nabora ukrepov, ki jih je Španija sprejela v znak podpore Palestincem in obsodbe izraelskega delovanja v Gazi. Oktobra potrjeni odlok vključuje tudi embargo na izvoz orožja v Izrael ter prepoved oglaševanja vseh izdelkov, ki izvirajo iz nezakonitih kolonij na Zahodnem bregu in v Gazi. Španija se s tem pridružuje prizadevanjem nekaterih evropskih nevladnih organizacij, ki so že vložile tožbe proti platformam, kot sta Airbnb in Booking.com, zaradi spodbujanja t. i. okupacijskega turizma.

Španska vlada je prek ministrstva za potrošnike sedmim spletnim platformam za kratkoročni najem nepremičnin odredila takojšen umik 138 oglasov za počitniške nastanitve v izraelskih naseljih na okupiranih palestinskih ozemljih. Ukrep temelji na oktobrskem kraljevem dekretu, ki prepoveduje oglaševanje proizvodov in storitev iz naselij, ki jih mednarodno pravo obravnava kot nezakonita. Ministrstvo je multinacionalke opozorilo, da bodo v primeru neupoštevanja odločbe sledili nadaljnji vladni ukrepi, čeprav specifičnih sankcij še niso opredelili. Minister za socialne pravice in potrošnike Pablo Bustinduy je poudaril, da takšne objave prispevajo k normalizaciji in ohranjanju kolonialnega režima. Ta poteza je del širše politike vlade premierja Pedra Sancheza, ki vključuje tudi embargo na orožje za Izrael in podporo palestinskemu prebivalstvu v luči vojaške kampanje v Gazi. Podobni pravni pritiski na platforme, kot sta Airbnb in Booking, se vrstijo tudi v Franciji, kjer so nevladne organizacije že vložile tožbe zaradi spodbujanja turizma na okupiranih območjih.

Župan španskega mesta León José Antonio Diez je v torek uradno potrdil svojo namero, da bo na prihodnjih lokalnih volitvah leta 2027 ponovno kandidiral za položaj župana. Čeprav si želi kandidirati pod okriljem Španske socialistične delavske stranke (PSOE), katere lokalni sekretar v mestu je, je Diez opozoril, da ne izključuje možnosti kandidature izven strankarskih vrst, če bi ga vodstvo poskušalo izključiti. Župan se že dlje časa nahaja v sporu s pokrajinskim vodjem stranke Javierjem Alfonsom Cendónom, predvsem zaradi svoje aktivne podpore večji avtonomiji regije León, kar je v preteklosti sprožilo močne pritiske znotraj strankarskih struktur. Diez je obenem podal ostro kritiko trenutnega vodstva PSOE, ki mu očita "brezciljno smer" in oddaljevanje od osnovnih strankarskih načel. Pozval je k izrednemu kongresu stranke in koreniti notranji prenovi, saj naj bi v stranki vladalo splošno nezadovoljstvo in pomanjkanje notranjega dialoga. Njegove izjave prihajajo v času, ko se PSOE na nacionalni ravni spopada s padcem podpore in notranjimi pretresi, povezanimi z različnimi aferami. Diez je poudaril, da bi bila njegova morebitna izključitev iz stranke nerazumna poteza, vendar ostaja odločen pri zagovarjanju lokalnih interesov, tudi če to pomeni konec njegove poti znotraj socialistične stranke.

V 80. letu starosti je umrl Francisco Fernández Marugán, vidni politik španske socialistične delavske stranke (PSOE), ki je v španskem parlamentu deloval kar osem mandatov. Fernández Marugán, ki se je stranki pridružil leta 1975, je veljal za enega ključnih akterjev v zgodovini sodobnega španskega parlamentarizma, zlasti kot predstavnik province Badajoz. Poleg poslanske funkcije je štiri leta opravljal dolžnost vršilca dolžnosti španskega varuha človekovih pravic (Defensor del Pueblo), kjer si je prizadeval za zaščito ustavnih pravic državljanov. Novico o njegovi smrti so potrdili viri v stranki PSOE, takoj pa se je odzval tudi predsednik španske vlade Pedro Sánchez. Slednji je pokojnega opisal kot socialista trdnih prepričanj in se mu zahvalil za desetletja predanega dela v politiki. Fernández Marugán je bil tesno povezan z reformističnim krilom stranke in je užival ugled tako med strankarskimi kolegi kot pri političnih tekmecih zaradi svojega poglobljenega poznavanja javnih politik in proračunskih vprašanj. Njegova smrt prihaja v času, ko se stranka PSOE spopada z notranjimi pritiski in političnimi preiskavami, kar še dodatno poudarja izgubo ene njenih moralnih in operativnih avtoritete.

Alberto Núñez Feijóo, vodja španske Ljudske stranke (PP), je ocenil leto 2025 kot leto "popolnega kolapsa sančizma", pri čemer je izpostavil "poslabšanje brez primere" javne podobe premierja Pedra Sáncheza. Kritiziral je Sánchezovo vlado zaradi številnih neuspehov in poudaril, da je španska družba prekinila s Sánchezom. Feijóo je obljubil, da bo spodbudil "najboljšo spremembo za Španijo v njeni zgodovini", in ponovil, da Sánchez nima več legitimnosti, ki jo daje parlamentarna večina. Hkrati je zatrdil, da ne bo vladal s stranko Vox.

Španski premier Pedro Sánchez se sooča z velikimi pritiski, saj so v njegovi bližnji okolici številni osumljeni različnih nepravilnosti. Med njimi so minister, ki je pristal v zaporu, zaupnik, ki je bil nedavno izpuščen, ter žena in brat, ki sta prav tako pod preiskavo. Kljub tem težavam Sánchez še vedno vztraja na položaju, vendar se postavlja vprašanje, kako dolgo mu bo to še uspevalo.

Španska socialistična vlada Pedra Sancheza je čestitala Nasriju Asfuri za zmago na predsedniških volitvah v Hondurasu. Asfura je bil kandidat desnice, ki ga je podpiral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Izidi volitev so bili sicer precej sporni.

Španski premier Pedro Sánchez je na božični večer na družbenih omrežjih objavil voščilo vsem Špancem, v katerem je namesto izraza "božič" uporabil izraz "prazniki". V videoposnetku, ki prikazuje različne načine praznovanja, Sánchez vsem Špancem želi vse najboljše za te dni, "ne glede na to, kako jih praznujejo" in "ne glede na to, kako čestitajo", pri čemer se nanaša na uradne jezike v Španiji. Tudi vodja Ljudske stranke, Alberto Núñez Feijóo, je objavil božično voščilo.

PP je obtožil Pedra Sáncheza, da živi v "bunkerju" in ignorira "cunami" volilnih rezultatov v Extremaduri, kjer je PSOE doživel poraz. Ester Muñoz trdi, da diskurz strahu ne deluje več in da korupcija škoduje socialistom. Sánchez se je osredotočil na Groenlandijo namesto na Extremaduro. Salvador Illa se je distanciral od Sáncheza in poudaril, da korupcija ne bo vplivala na njegovo vlado, ter da sta PSC in PSOE različni stranki.

Miguel Ángel Gallardo je odstopil s položaja generalnega sekretarja PSOE v Extremaduri po slabem volilnem rezultatu, kjer so socialisti osvojili le 18 poslanskih mest, kar je najslabši rezultat stranke v Extremaduri. Kljub odstopu bo prevzel poslanski mandat. Rodríguez Ibarra je pozval PSOE k vzdržanju, da Guardiola ne bi bila odvisna od Voxa. Rahola meni, da se bo PSOE slabo godilo, dokler bo Sánchez na oblasti.

Miguel Ángel Gallardo je po slabem volilnem rezultatu odstopil s položaja generalnega sekretarja PSOE v Extremaduri, vendar bo prevzel mandat poslanca. Juan Carlos Rodríguez Ibarra, nekdanji predsednik vlade Extremadure, je pozval PSOE, naj se vzdrži glasovanja, da Guardiola ne bi bila odvisna od Voxa. Rahola je ocenila, da bo šlo PSOE slabo, dokler ne bo odšel Sánchez. Izvršni odbor stranke je sprejel Gallardov odstop.

Vox je v šestih ključnih občinah Extremadure dosegel izjemen uspeh in presegel pričakovanja. PSOE je doživel hud poraz v Villanueva de la Serena, rojstnem kraju Miguela Ángela Gallarda, in izgubil podporo tudi na podeželju. PP je zmagal na volitvah, vendar je odvisen od Voxa za stabilno vladanje. Desnica je bila velika zmagovalka volitev v Extremaduri.

Vlada Pedra Sáncheza v Španiji se sooča z vrsto škandalov, ki so v zadnjih mesecih obremenili delovanje izvršne oblasti. Obtožbe o korupciji in nadlegovanju znotraj stranke so oslabile položaj vlade.

Španija se sooča z vse hujšimi vročinskimi valovi, zato je premier Pedro Sánchez napovedal vzpostavitev nacionalne mreže klimatskih zavetišč. Ta bodo umeščena v javne zgradbe po vsej državi in bodo ljudem nudila zaščito pred ekstremnimi temperaturami.

Španski sodnik Ismael Moreno je uvedel ločeno in tajno preiskavo gotovinskih plačil, ki jih je izvajala socialistična stranka PSOE. Preiskava, ki bo sprva potekala tajno, bo preverjala gotovinska plačila vsem funkcionarjem PSOE, vključno z generalnim sekretarjem Pedrom Sánchezom. Sodišče je potrdilo, da je prejelo USB ključ s podatki o vseh gotovinskih plačilih PSOE med letoma 2017 in 2024, kar bo služilo kot podlaga za preiskavo suma pranja denarja.

Predsednik španske regionalne vlade Valencie, Juanfran Pérez Llorca, je dosegel dogovor s španskim premierjem Pedrom Sánchezom o ustanovitvi mešane komisije za obnovo po poplavah (dana), ki so prizadele regijo pred več kot letom dni. Komisija bo vključevala predstavnike centralne vlade, regionalne vlade, prizadetih mest in verjetno tudi province Valencia. Dogovor je prišel po srečanju v Moncloi.

Evropska komisija je napovedala, da bo omilila načrtovano prepoved prodaje novih avtomobilov na bencin in dizel do leta 2035. Sprememba sledi pritiskom avtomobilskih proizvajalcev, ki se soočajo z močno konkurenco Kitajske in počasnim prehodom potrošnikov na električna vozila. Namesto popolne prepovedi bo cilj zmanjšanje izpustov iz izpušnih cevi za 90 %, preostalih 10 % pa naj bi nadomestili z uporabo nizkoogljičnega jekla ali e-goriv in biogoriv.

Alberto Núñez Feijóo, vodja španske Ljudske stranke (PP), upa, da bodo regionalne volitve v Extremaduri sprožile "učinek domin" in pripomogle k padcu vlade Pedra Sáncheza. Feijóo je izrazil željo, da bi PP dobil več glasov kot celotna levica. Prav tako je nakazal možnost vložitve nezaupnice Sánchezovi vladi, vendar je to odvisno od "koherentnosti" partnerjev v vladni koaliciji.

Španska stranka Sumar je po odzivu predsednika vlade Pedra Sáncheza zahtevala nujni sestanek koalicije s stranko PSOE, da bi okrepili delovanje vlade in izboljšali njeno učinkovitost. Sumar želi preprečiti krizo PSOE in zahteva prenovo vlade zaradi številnih škandalov, povezanih z spolnim nadlegovanjem in korupcijo. Minister Óscar Puente je kritiziral zahteve Yolande Díaz po spremembah v vladi, medtem ko Sumar vztraja pri nujnosti srečanja, a ne želi razdreti vlade.

Španski premier Pedro Sánchez je sporočil, da je Španija Ukrajini namenila 2 milijardi evrov pomoči, ki vključuje tudi vojaško podporo. Sánchez je to izjavil na tiskovni konferenci v Madridu.

Čeprav naj bi vozovnica omogočala potovanje po celotni državi, ne bo veljala za vse oblike prevoza. Izključuje namreč metro in prevoz na otokih, veljala pa bo za primestne vlake, vlake na srednje razdalje in državne avtobuse.