Vlade držav članic Evropske unije so začele izvajati pritisk na vodstvo povezave za imenovanje posebnega predstavnika, ki bi neposredno komuniciral z Rusijo glede vojne v Ukrajini. Glavni namen te pobude je zagotoviti, da bi bila evropska stališča in interesi ustrezno zastopani v morebitnih mirovnih pogajanjih. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj bloka, da bi se lahko Združene države Amerike z Moskvo dogovorile mimo interesov evropskih zaveznic. Po navedbah virov, na katere se sklicuje bruseljski portal Politico, bi novi pogajalec deloval kot neposreden kanal za komunikacijo s Kremljem. Diplomatov in uradniki poudarjajo, da si Evropa ne more privoščiti stranske vloge pri reševanju konflikta, ki neposredno vpliva na njeno varnostno arhitekturo. Predlog o imenovanju takšne osebe prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji vlogi Washingtona pri posredovanju. Pobuda je povezana tudi s širšimi prizadevanji EU, da ohrani vpliv na ukrajinsko politično prihodnost. Medtem ko Bruselj vztraja pri reformah znotraj Ukrajine, hkrati išče načine, kako formalizirati svoj diplomatski položaj nasproti Moskvi. Uradni Bruselj informacij o konkretnem kandidatu ali časovnem okviru imenovanja še ni potrdil.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresivno vrnitev na potovanja in zborovanja v novem letu, s čimer želi okrepiti položaj Republikanske stranke pred kritičnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Njegova strategija se osredotoča na ključne tri zvezne države, medtem ko se administracija spopada z nizko javnomnenjsko podporo in naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče volitve morda najbolj kaotične v zgodovini ZDA zaradi gerrymanderinga oziroma prikrajanja volilnih okrajev, tehnoloških manipulacij in globokih notranjih razkolov znotraj stranke. Poleg političnih prizadevanj je Trump v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage. Čeprav so kritiki projekt označili za nepotreben, predsednik vztraja, da bo spomenik prinesel veličino prestolnici. Hkrati se republikanci pripravljajo na zapleten volilni proces, ki ga dodatno bremenijo nedavne odločitve vrhovnega sodišča glede volilnih zemljevidov, kar po mnenju demokratov neupravičeno marginalizira določene skupine volivcev.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Donald Trump je na novoletni zabavi spremljal hitro poslikavo ogromnega portreta Jezusa Kristusa. Medtem se je Bela hiša pripravljala na gradnjo nove plesne dvorane, Trump pa je obiskal dobavitelja kamna na Floridi, da bi izbral marmor. Predsednik si je za novo leto zaželel 'Mir na Zemlji'. Bela hiša je predstavila devet tedenski časovni načrt za pridobitev dovoljenja za gradnjo plesne dvorane.

Ukrajina se pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo sooča z zamudami, ki bodo po ocenah diplomatskih virov verjetno onemogočile zaključek procesa do prvotno zastavljenega leta 2028. Kot poroča revija Politico, Bruselj ocenjuje, da Kijev ne bo uspel pravočasno izpolniti vseh potrebnih pogojev in zakonodajnih uskladitev. Čeprav so ukrajinske oblasti izrazile optimizem glede hitrega vstopa, realnost na terenu in zahtevni reformni procesi kažejo na daljšo časovnico. Zamude so povezane predvsem z obsežnostjo reform, ki jih mora država izvesti sredi trajajočih konfliktov in notranjih izzivov. Evropski diplomati opozarjajo, da je proces širitve odvisen od doseganja strogih standardov na področju vladavine prava, boja proti korupciji in gospodarske stabilnosti. Trenutne napovedi tako kažejo, da bo morala Ukrajina svoje cilje glede članstva v uniji premakniti v prihodnje desetletje, kar postavlja nove izzive za njeno zunanjo politiko in notranje reformne prioritete.

Ukrajina v letu 2025 kljub prizadevanjem in preteklim reformnim obljubam ni dosegla premika v pogajalskem procesu za vstop v Evropsko unijo. Po poročanju medijev, vključno s portalom Politico, so zahodni partnerji ocenili, da ukrajinski napredek ne zadostuje za odpiranje novih poglavij ali pospešitev integracije. Analitiki opozarjajo, da so prizadevanja Kijeva na poti v povezavo na Zahodu izgubila na vrednosti, kar dodatno otežuje geopolitični položaj države. Zastoj v širitvenem procesu je delno posledica notranjih reformnih izzivov v Ukrajini, predvsem na področju boja proti korupciji in zagotavljanja pravne države. Čeprav je Evropska unija v preteklosti poudarjala ključno vlogo institucij, kot sta protikorupcijska urada NABU in SAP, dejanski premiki v letu 2025 niso bili zadostni za preboj. Hkrati na proces vplivajo širša nesoglasja znotraj unije glede hitrosti širitve na vzhod, kar se odraža tudi v primeru sosednje Moldavije.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Po anketi Politica in Public First, ameriški predsednik Donald Trump v Evropi ni popularen, celo med podporniki desnih političnih strank, ki jih vidi kot zaveznike. Anketa, ki je bila izvedena med 10.000 ljudmi v petih evropskih državah, je pokazala, da Trump prejema pozitivne ocene le od približno tretjine podpornikov strank, ki jih želi videti na oblasti v Franciji in Nemčiji. V Veliki Britaniji ima le 50 % podpornikov stranke Reform pozitiven odnos do Trumpa.

Članek na Politico je sprožil posmeh zaradi trditev, da 'skrajno desničarski' voditelji izkoriščajo božič s poudarjanjem njegovih krščanskih korenin. Avtorji članka menijo, da desničarji s tem instrumentalizirajo praznik v kontekstu sekularnih pritiskov in debat o priseljevanju.

Rusija je izvedla nove množične udare po Ukrajini, ki jih vojaški strokovnjak Jurij Knutov vidi kot poziv Kijeva k pogajanjem. Udari naj bi oslabili ukrajinski vojaško-industrijski kompleks in pokazali, da bi lahko Ukrajina v energetiki in industrijski proizvodnji nazadovala v 19. stoletje, če bi Rusija začela govoriti 'trd jezik'. V noči na soboto so ruske sile izvedle povračilni udar na energetsko infrastrukturo ukrajinskih sil. V Kijevu je bilo v ruskih napadih z raketami in droni ubitih najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih.

Evropska publikacija Politico je razglasila prejemnike letnih »antipriznanj« za leto 2025. Med nagrajenci so nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sarkozy je prejel nagrado zaradi knjige o svojih 20 dneh v zaporu, Trump in kandidatka za predsednico Irske, Katherine Connolly, pa za uporabo umetne inteligence.

V Združenih državah Amerike se pospešuje trend oddaljevanja od cerkve, kar sovpada s krepitvijo vpliva desničarskih krščanskih nacionalistov. Visoki politiki, kot je podpredsednik JD Vance, izražajo prepričanje, da bodo ZDA vedno krščanska država, kar sproža kritike glede zgodovinske netočnosti in izključevanja drugih ver. Primer je tudi evangelijska cerkev Christ Church v Idahu, ki jo vodi pastor Doug Wilson, znan po svojih nazorih o vlogi žensk v družbi in jo odkrito podpira obrambni minister Pete Hegseth.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ruska FSB je sporočila, da so aretirali prebivalko Donecka zaradi suma špijunaže in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem. Osumljenka naj bi pozivala k ubijanju ruskih vojakov in napadom na Moskvo, za kar ji grozi več let zapora.

Administracija Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ameriških ambasadorjev po svetu, kar je po poročanju New York Times presenetilo številne. Odpoklic naj bi bil nenaden, veleposlaniki pa so bili o tem obveščeni po telefonu brez dodatnih pojasnil. Gre za potezo, s katero želi Trumpova administracija uveljaviti 'Ameriko na prvem mestu' in zamenjati 'apolitične' diplomate z zvestimi podporniki MAGA.

Predsednik Trump je na svojem posestvu Mar-a-Lago napovedal projekt 'Trump Class' za posodobitev ameriške mornarice, ki naj bi vključeval gradnjo dveh novih vojnih ladij, imenovanih 'bojne ladje', z namenom ohranitve ameriške prevlade. Napoved je bila podana skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Medtem se pojavljajo kritike, da ladje ne bi imele taktične vrednosti.

Evropska unija je bila kritizirana, ker naj bi z odločitvijo, da ne zaseže zamrznjenega ruskega premoženja, temveč Ukrajini nameni 90 milijard evrov posojila iz proračuna EU, 'razočarala Kijev'. Ta poteza naj bi Ukrajini onemogočila zagotovljeno financiranje za prihodnji dve leti in otežila zagotavljanje evropske pomoči.

Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove, velike bojne ladje, ki jo imenuje "bojna ladja", kot del širšega projekta ustvarjanja "Zlate flote". Trdi, da bo ta ladja najhitrejša, največja in 100-krat močnejša od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena. Napoved je bila podana ob prisotnosti obrambnega sekretarja Petea Hegsetha in sekretarja mornarice Johna Phelana. Mornarica je pred mesecem dni opustila načrte za izgradnjo manjše vojne ladje.

Kremlj je sporočil, da nima informacij o tem, kaj je podpredsednik ZDA J. D. Vance mislil s »prebojem« v pogajanjih glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija ne ve, na kaj se nanašajo Vanceove izjave o preboju v pogajanjih med Washingtonom in Kijevom.

Bill Clinton se je odzval po objavi fotografij v povezavi s primerom Epsteina. Donald Trump pa je bil obtožen prikrivanja informacij v zvezi z Epsteinovimi datotekami, s čimer naj bi ščitil pedofile.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro premakne k dogovoru o končanju vojne, pri čemer je izrazil upanje, da bo Kijev hitro sprejel odločitev. Poudaril je, da se sporazum bliža, vendar soglasje Ukrajine še ni doseženo.

Po poročanju Politica naj bi se predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije ta konec tedna sestali v Miamiju in razpravljali o možnostih za ureditev konflikta v Ukrajini. Viri blizu dogajanju so potrdili, da so pogovori načrtovani.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Po poročanju portala Politico naj bi se ZDA in Rusija ta konec tedna v Miamiju pogovarjali o možnih poteh do miru v Ukrajini. Ukrajinska delegacija pa naj bi se v petek in soboto v ZDA pogajala o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo, vendar končna različica še ni dogovorjena.

Nekdanji posebni tožilec ministrstva za pravosodje, Jack Smith, je bil zaslišan za zaprtimi vrati s strani republikancev v predstavniškem domu glede svojih preiskav Donalda Trumpa. Smith je zavrnil namigovanja o političnem vplivu na pregon Trumpa in prevzel polno odgovornost za kazenske postopke, pri čemer je izjavil, da bi preganjal katerega koli nekdanjega predsednika, ne glede na strankarsko pripadnost.

Madžarski premier Viktor Orban je potrdil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina v pismu vprašal o reakciji Rusije na morebitno zaplembo zamrznjenih ruskih sredstev v Evropski uniji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je obtožil EU, da si prizadeva spodkopati pobude ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Ukrajine z izvajanjem pritiska v zvezi z rusko lastnino.

Po novem poročilu so Trumpove tarife za kitajsko blago ohiške kmete stale 76 milijonov dolarjev. Poleg tega ameriška državna blagajna razkriva, da se ZDA soočajo z resnimi fiskalnimi izzivi in možno dolžniško krizo.

Donald Trump razmišlja o izdaji izvršilnega ukaza za ponovno uvrstitev marihuane. Pravni strokovnjaki menijo, da Trump pričakuje udarec Vrhovnega sodišča in ima načrte, da bi ignoriral odločitev ali se izognil posledicam. Govornik predstavniškega doma Mike Johnson se sooča z nasprotovanjem lastne stranke, saj je blokiral glasovanje o podaljšanju subvencij Zakona o dostopni oskrbi (ACA). Kljub republikanski prevladi v Teksasu, zmanjševanje Trumpove podpore lahko prinese presenetljivo zmago demokratov v tej državi.

Volodimir Zelenski je ocenil pogovore z ZDA v Berlinu kot produktivne, a hkrati nakazal, da Ukrajina in ZDA nista dosegli soglasja o vseh spornih vprašanjih. Pogovori med Ukrajino in ZDA se sicer nadaljujejo v Berlinu brez prisotnosti Zelenskega.

Evropska unija je sprejela odločitev o podaljšanju zamrznitve ruskega premoženja v Evropi za nedoločen čas, da bi preprečila morebitno blokado uporabe teh sredstev za podporo Ukrajini s strani Madžarske in Slovaške. Zamrznili so za 210 milijard evrov premoženja. Evropska komisija je rusko tožbo proti družbi Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja označila za "špekulativno" in "neutemeljeno".

Donald Trump želi preoblikovati evropsko politiko, kar se po mnenju mnogih volivcev v velikih evropskih demokracijah že dogaja. Vrnitev Trumpa na položaj ameriškega predsednika je za volivce v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pomembnejša od izbire nacionalnih voditeljev, kaže mednarodna raziskava Politica. Evropski volivci menijo, da je Trumpovo predsedovanje pomembnejše od njihovih voditeljev, ocenjujejo pa tudi, kako se Mertz, Macron, Starmer in vodstvo EU spopadajo z ameriškim predsednikom.

Pod ameriškim pritiskom naj bi Ukrajina prvič nakazala možnost ozemeljskih koncesij. V Donbasu, natančneje v delu regije Donetsk, ki ga še nadzoruje Kijev, naj bi bila vzpostavljena demilitarizirana cona. Rusiji bi lahko odstopili zasedena ukrajinska ozemlja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o oblikovanju nove skupine držav, ki bi vključevala Kitajsko in Rusijo. Po poročanju Politica naj bi ta skupina predstavljala alternativo skupini G7.

Ukrajina je poslala prenovljen mirovni načrt ZDA in zahteva demilitarizirano cono ter soglaša z volitvami. Predsednik Zelenski je sklical nujne pogovore s predstavniki 30 držav zaradi pritiska Trumpa glede mirovnega načrta. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril zaveznike, da bi lahko bila Rusija naslednja tarča in pozval k večjim obrambnim naporom.

Evropska unija je začela postopek dolgoročne zamrznitve sredstev Ruske centralne banke na svojem ozemlju. Stalni predstavniki držav članic EU so Evropski komisiji podelili izredna pooblastila za ohranitev blokiranih ruskih državnih sredstev. Ta poteza naj bi preprečila potrebo po podaljševanju blokade vsakih šest mesecev.