Nova raziskava o vplivu samskega življenja na duševno blaginjo je razkrila, da se posamezniki, ki dlje časa ostajajo brez partnerja, z leti počutijo vse slabše. Ta upad splošnega zadovoljstva je še posebej izrazit pri mladih odraslih v njihovih poznih dvajsetih letih, ko družbeni pritiski in želja po stabilnosti postanejo močnejši. Študija poudarja, da dolgotrajna osamljenost v tem ključnem obdobju odraščanja pomembno vpliva na dolgoročno subjektivno srečo. Raziskovalci so se osredotočili na vprašanje, kateri profili mladih odraslih imajo večjo verjetnost, da bodo dlje časa ostali samski. Analiza upošteva različne psihološke in socialne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko vzpostavljanja partnerskih zvez. Ugotovitve kažejo, da pomanjkanje romantičnih odnosov v obdobju, ko večina vrstnikov oblikuje dolgotrajne skupnosti, vodi do povečanega občutka nelagodja in nezadovoljstva z lastnim življenjem. Rezultati raziskave bi lahko služili kot podlaga za boljše razumevanje potreb mladih generacij in naslavljanje vprašanj duševnega zdravja. Čeprav se sodobna družba pogosto zdi bolj naklonjena individualizmu, podatki kažejo na globoko zakoreninjeno potrebo po medosebni povezanosti. Avtorji študije opozarjajo, da je treba več pozornosti nameniti tistim skupinam mladih, ki se težje vključujejo v partnerska razmerja in so posledično bolj izpostavljeni tveganju za slabšo kakovost življenja.

Znanstveniki so odkrili sledi DNK na renesančni risbi, ki jo pripisujejo Leonardu da Vinciju. Upajo, da bo to odkritje olajšalo preverjanje pristnosti spornih del. Čeprav obstajajo indici o morebitnih sledi DNK moškega na risbi, dokončni dokaz še ni bil potrjen.

Najnovejša znanstvena raziskava je razkrila, da številni letalski prevozniki potnikom strežejo vodo, ki je potencialno škodljiva za zdravje. Raziskovalci so na podlagi analiz kakovosti vode potnikom svetovali, naj se med letom izogibajo pitju vode iz vodovoda na letalu ter napitkov, kot sta kava in čaj, ki se pripravljajo s to vodo. Namesto tega strokovnjaki priporočajo uživanje izključno ustekleničene vode iz originalne embalaže. Študija izpostavlja, da higienski standardi zbiralnikov za vodo na letalih pogosto ne dosegajo predpisanih meril, kar lahko vodi do prisotnosti nezaželenih bakterij. Čeprav letalske družbe redno izvajajo postopke čiščenja, rezultati kažejo na vztrajne težave z mikrobiološko neoporečnostjo tekočine, ki je na voljo v kabinah. Avtorji raziskave poudarjajo, da visoke temperature pri pripravi toplih napitkov niso vedno zadostne za popolno nevtralizacijo vseh prisotnih patogenov. Ugotovitve so v javnosti sprožile razpravo o varnostnih protokolih v letalski industriji in potrebi po strožjem nadzoru nad oskrbo s pitno vodo. Potniki so pozvani k previdnosti, predvsem na dolgih letih, kjer je hidracija ključnega pomena, tveganja za prebavne težave zaradi oporečne vode pa so večja. Letalski prevozniki se na rezultate študije uradno še niso odzvali s konkretnimi načrti za izboljšanje infrastrukture.

Državna knjižnica se prilagaja potrebam študentov, raziskovalcev in znanstvenikov, ki želijo knjižnico uporabljati na različne načine. Najem prostorov in razvoj storitev sta nujna za preživetje knjižnice kot središča dejavnosti.

Raziskovalci so v globokem morju odkrili do sedaj neznano vrsto kamnitih koral. Te korale so edinstvene, saj živijo izključno na manganskih grudah, kar jih postavlja v nevarnost zaradi načrtovanega rudarjenja v globokem morju.

Nova študija je raziskala, zakaj ptice po vsem svetu začnejo peti ob zori. Raziskovalci so ptice izpostavili različnim pogojem, da bi razumeli ta pojav. Ugotovili so, da je zora ključnega pomena za petje ptic.

V vzhodni Nemčiji je opaziti množično umiranje žerjavov, ki so žrtve zelo nalezljivega virusa ptičje gripe. Raziskovalci so zaskrbljeni zaradi jesenske selitve ptic. Žerjavi med selitvijo letijo tudi nad Bonnom in okolico, kar povečuje možnost širjenja virusa.

Raziskovalci so ugotovili, da imajo tudi najbolj vzdržljivi športniki omejitve pri porabi kalorij. Ne glede na njihovo moč in vztrajnost, ne morejo preseči 'metabolne meje' telesa na dolgi rok. Ta meja določa maksimalno število kalorij, ki jih telo lahko porabi naenkrat. Ultramaratonci so sicer sposobni izjemnih energetskih sunkov, a na splošno dosegajo največ 2,5-kratnik metabolne stopnje, potrebne za osnovne telesne funkcije. To mejo preizkušajo z dirkami, ki trajajo več dni in obsegajo stotine kilometrov.

Raziskovalci so analizirali vedenje hobotnic in ugotovili, da imajo te živali preference pri uporabi lovk. Pri raziskovanju okolice pogosteje uporabljajo sprednje lovke, medtem ko za plazenje raje uporabljajo zadnje. Raziskava, ki jo povzemajo nemški in švicarski mediji, poudarja kompleksnost vedenja teh fascinantnih morskih bitij.

Avstrijski raziskovalci so na splošno zadovoljni s svojo poklicno situacijo, saj dve tretjini poroča o zadovoljstvu. Kljub temu polovica razmišlja o zapustitvi akademskega področja, zlasti mladi raziskovalci, ki kritično ocenjujejo svoje karierne možnosti.

Nove raziskave kažejo, da je zdravilo klopidogrel učinkovitejše od aspirina pri preprečevanju srčnih napadov in možganskih kapi, hkrati pa ne povečuje tveganja za večje krvavitve. Študije so primerjale učinkovitost aspirina in klopidogrela pri bolnikih s srčnimi težavami in ugotovile, da ima klopidogrel boljši učinek brez stranskih učinkov, ki so povezani z aspirinom. Zdravniki sedaj raziskujejo, ali bi klopidogrel lahko nadomestil aspirin kot standardno zdravilo za preprečevanje srčno-žilnih dogodkov.

Raziskovalci so odkrili preprosto pravilo 3-30-300 za izboljšanje počutja in zmanjšanje stresa s pomočjo narave. Pravilo predlaga, da je treba imeti vsaj tri drevesa vidna iz svojega doma, preživeti 30 minut na teden v naravi in živeti v okolju, kjer je 300 metrov do najbližjega parka ali zelenice. Raziskava, objavljena v nemških medijih, poudarja, kako pomemben je stik z naravo za duševno zdravje.

Nemški raziskovalci so odkrili 228 snovi, ki bi jih vetrne elektrarne potencialno lahko sproščale v morje. Študija poudarja, da je nekatere emisije mogoče preprečiti, kar odpira vprašanja o vplivu vetrnih elektrarn na morsko okolje.

V Severni Karolini je vrhovno sodišče odločilo v prid tožbam gostincev, ki zahtevajo odškodnino od države zaradi omejitev, uvedenih med pandemijo COVID-19. Hkrati pa se javne zdravstvene skupine trudijo ponuditi jasne smernice glede poživitvenih odmerkov proti COVID-19, saj so trenutne informacije zapletene.

Raziskovalci so ugotovili, da zaradi umetne svetlobe ptice pojejo dlje časa, tako zjutraj kot zvečer. Analiza 583 vrst ptic je pokazala, da v močno osvetljenih območjih ptice pojejo povprečno 50 minut dlje kot v temnih območjih. Intenzivnost svetlobnega onesnaževanja vpliva na to, kako zgodaj ptice začnejo s petjem.

Zaradi naraščajočih temperatur, nerednih padavin in človeške neprevidnosti se v Avstriji povečuje verjetnost velikih gozdnih požarov. Raziskovalci iščejo območja z visokim tveganjem za požare, pri čemer opozarjajo, da je nevarnost prisotna ne samo v Sredozemlju, temveč tudi v Avstriji.

Raziskovalci so razvili nov pristop pri zdravljenju artroze kolena, ki bi lahko pomagal petim milijonom Nemcev, ki trpijo zaradi te bolezni. Ta nov pristop naj bi omogočil lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti pri ljudeh z artrozo.

Raziskovalci so na spletni tiskovni konferenci opozorili, da podnebna kriza povečuje vročino v Dunaju, ki najbolj prizadene predele, kjer živijo ljudje z nižjimi dohodki. Vročina v mestu je poleti izjemno huda, kot je že v 20. stoletju izpostavil avstrijski kantavtor Rainhard Fendrich. Strokovnjaki pozivajo k nujni ozelenitvi mesta.

Obsežna norveška študija, ki je zajela več kot 5200 tekačev, je pokazala, da tekaške poškodbe ne nastanejo zaradi preobremenitve skozi čas, kot se je prej verjelo. Raziskovalci trdijo, da njihove ugotovitve predstavljajo revolucijo in preobrat paradigme v razumevanju tekaških poškodb.

Nova študija, objavljena na nemških portalih zeit.de, stern.de, t-online.de in nordbayern.de, je pokazala, da ljudje vdihnejo več deset tisoč delcev mikroplastike. Raziskovalci iz Toulousa in Tübingena so izračunali, koliko drobnih plastičnih delcev lahko vdihnejo odrasli in otroci pod določenimi pogoji. Posebej onesnažen je bil zrak v avtomobilih in domovih.

Raziskovalci so na satelitskih posnetkih odkrili krater velikosti dveh kvadratnih kilometrov, ki je nastal leta 2014 na Grenlandiji, ko je podzemno jezero prebilo ledeno ploščo in povzročilo izstrelitev ogromnih količin vode na površje.

Novi članki so razkrili, da kljub temu, da je želja po otrocih pri mladih odraslih še vedno velika, se načrti za ustanovitev družine odlagajo. Ugotovljeno je bilo, da so za zmanjšanje rodnosti odgovorni številni razlogi, pri čemer se je poudarek preusmeril na vpliv vsakdanjega življenja žensk. To odlaganje je prispevalo k padcu števila rojstev, ki je v tekočem letu nižje kot lani.

Asteroid 2024 YR4 bi lahko leta 2032 trčil v Luno, kar bi bil največji tovrstni dogodek v zadnjih 5000 letih. Posledica bi bil uničujoč meteorni roj, ki bi ogrožal plovila v orbiti, operacije na Luni in ustvaril meteorni dež na Zemlji. Medtem pa so znanstveniki morda rešili dolgoletno uganko o ogljikovih asteroidih: čeprav so pogosti v vesolju, predstavljajo manj kot 5 % meteoritov, ki dosežejo Zemljo. Rešitev te skrivnosti bi lahko spremenila naše razumevanje začetkov življenja.

Študija, ki so jo objavili v Združenem kraljestvu, nakazuje, da bi naprava, ki s pomočjo električnih impulzov stimulira vagusni živec, lahko izboljšala telesno pripravljenost. Naprava, ki se jo namesti na uho in nosi le 30 minut dnevno, naj bi povečala vnos kisika med vadbo. Raziskovalci upajo, da bi lahko to odkritje v prihodnosti pomagalo tudi ljudem, ki niso zelo aktivni, da bi izboljšali svojo telesno zmogljivost.

Avstralski raziskovalci so odkrili revolucionarno metodo za zmanjšanje incidence agresivnih in težko ozdravljivih rakov. Nova metoda cilja na specializiran molekularni proces, znan kot "manjše spajanje" (splicing minor), kar bi lahko bistveno izboljšalo zdravljenje določenih vrst raka. Odkritje predstavlja pomemben korak naprej v boju proti tej bolezni.

Številne študije so pokazale, da kemikalije iz plastike povzročajo na stotine tisoč smrti po vsem svetu. Raziskovalci izpostavljajo, da bi nas ta dejstva morala skrbeti, še posebej, ker dva neodvisna raziskovalna tima predstavljata enake ugotovitve.

Raziskovalci so odkrili, da bi lahko posebne krvne značilnosti pomagale predvideti, kako uspešno se bodo otroci z alergijo na arašide odzvali na desenzibilizacijsko zdravljenje. Ne vsi otroci se namreč odzivajo na zdravljenje, raziskave pa nakazujejo, da bi lahko krvne preiskave omogočile zgodnje odkrivanje odziva otroka na terapijo ter pojasnile, zakaj nekateri ne napredujejo ali celo negativno reagirajo na zdravljenje.

Po dvajsetih letih je bila na otoku Barbados ponovno odkrita najdrobnejša kača na svetu. Vrsta, ki je bila od leta 2006 pogrešana, meri le deset centimetrov in je komaj kaj debelejša od špagetov. Znanstveniki pozdravljajo ponovno odkritje tega majhnega plazilca.

Razvoj programske opreme se vse bolj opira na umetno inteligenco (UI), kar odpira razpravo o vplivu na veščine inženirjev. Medtem ko se nekateri bojijo erozije temeljnih znanj zaradi vpeljevanja kodeksnih pomočnikov in agentnih sistemov UI, drugi vidijo priložnost za rast in razvoj novih zmožnosti. Raziskovalci so predstavili nov okvir za izboljšanje preverjanja dejstev in točnosti kodiranja v odgovorih UI, s čimer želijo premostiti pomanjkljivosti pri človeškem in strokovnem anotoiranju. Cilj je izboljšati zanesljivost in učinkovitost orodij UI v razvoju programske opreme.

Nova raziskava nakazuje, da je za izboljšanje zdravja dovolj že 7.000 korakov na dan, kar je lažje dosegljiv cilj od priljubljenih 10.000 korakov. S hojo tega števila korakov se lahko zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 37 odstotkov ter zmanjša tveganje za demenco, depresijo in bolezni srca. Raziskovalci poudarjajo, da lahko že ta nižji cilj prinese pomembne zdravstvene koristi in zmanjšanje umrljivosti, medtem ko je cilj 10.000 korakov morda nerealen za mnoge.

Znanstveniki so razvili novo vrsto zdravil, ki naj bi ustavila staranje in preprečila samouničevanje celic. Po prvih ugotovitvah naj bi ta zdravila celo obrnila proces staranja. Vodilni raziskovalci so izpostavili, da "izredne trditve zahtevajo izredne dokaze" in čakajo na rezultate prvih kliničnih preskušanj na ljudeh, ki so se začela v nedavni preteklosti.

Ekipa raziskovalcev je razvila inovativen začasen tatu, ki spreminja barvo ob stiku s pijačo, ki vsebuje brezbarvne in brezvonjave droge. Te droge se pogosto uporabljajo za lažje spolne napade ali rope. Prednost tega novega izdelka je enostavna izdelava in nizka prodajna cena, kar ga dela dostopnega širši javnosti. Adhezivni tatu naj bi reagiral v samo eni sekundi, s čimer bi lahko hitro opozoril posameznika, da je bil drogiran, in s tem potencialno reševal življenja.

Nova globalna študija razkriva zaskrbljujoče ugotovitve: otroci, ki začnejo uporabljati pametne telefone pred 13. letom starosti, so bistveno bolj podvrženi osamljenosti, samomorilnim mislim in nizki samopodobi. Raziskovalci pozivajo k strožji regulaciji, saj zgodnja izpostavljenost pametnim telefonom lahko dolgoročno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov.

Novi raziskavi sta pokazali, da je pandemija covida-19 vplivala na pospešeno staranje možganov, tudi pri tistih, ki z virusom niso bili okuženi. Strokovnjaki menijo, da je že sama izkušnja globalne krize, kot je pandemija, lahko pustila posledice na delovanju možganov.

Najnovejše raziskave so pokazale, da mnogi ljudje po uporabi stranišča ne umivajo rok, kar je zaskrbljujoče s higienskega vidika. Kljub splošnemu prepričanju, da je umivanje rok po opravljeni potrebi samoumevno, so raziskovalci z zbranimi podatki potrdili slabo prakso. Poudarjajo, da sta voda in milo ključna za preprečevanje širjenja mikroorganizmov, pri čemer sta za učinkovito higieno potrebna le dva »Happy Birthday«-ja, prepevana med umivanjem.

Nova študija je prvič izračunala globalni obseg umiranja dreves zaradi strel, ki letno povzročijo uničenje približno 320 milijonov dreves, ter izpostavila, katere regije so še posebej prizadete. Raziskovalci so opozorili, da bliskavica običajno pomeni konec drevesa, kar sprosti CO2 v ozračje.

Raziskovalci so odkrili nove prehode v jamah Kluterthöhle in Windloch, dveh največjih jamah v Severnem Porenju-Vestfaliji, zaradi česar se njuna dolžina povečuje. Ti novo odkriti predeli ne bodo odprti za turiste, temveč so namenjeni izključno raziskovalnim dejavnostim, kar poudarja naravovarstveni vidik in pomen znanstvenega dela pri raziskovanju podzemnih sistemov.

Skupina raziskovalcev je v prispevku za časopis »Le Monde« opozorila na alarmantne in pretirane diskurze glede uporabe zaslonov pri otrocih, ki jih včasih podpirajo tudi znanstveniki. Ti diskurzi, ki so prisotni v javnem prostoru, povzročajo tesnobo in občutek krivde pri starših, namesto da bi jim nudili podporo in smernice. Raziskovalci pozivajo, naj strah ne postane edini dejavnik javnega delovanja na tem področju.

Queensland v severovzhodni Avstraliji ponuja izjemno potovanje med koralnimi grebeni in starodavnimi gozdovi. Kljub živahnosti in bogastvu ekosistemov, se ti dragoceni habitati soočajo z resnimi grožnjami. Raziskovalci, lokalno prebivalstvo in avtohtoni narodi združujejo moči za ohranitev te žive dediščine, ki upravičuje dolg obisk.

Objavljeni sta bili dve novi študiji, ki potrjujeta, da je zaradi podnebnih sprememb in visokih temperatur ogroženo razmnoževanje morskih angelov oziroma engelaj na Kanarskih otokih, kjer so pomembna atrakcija za potapljače. Znanstveniki so zaradi tega sprožili preplah glede preživetja teh živali.

Najnovejše raziskave odpirajo vrata razumevanju povezave virusa s Parkinsonovo boleznijo. Čeprav je človeški pegivirus običajno neškodljiv, so ga raziskovalci prvič odkrili v možganskih vzorcih Parkinsonovih bolnikov, kar kaže na možno povezavo. Sočasno je nova študija pokazala, da so psi sposobni zaznati Parkinsonovo bolezen z vonjem, in sicer iz izločkov kože, več let preden se pojavijo prvi simptomi. To bi lahko omogočilo zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni.

Univerza Aix-Marseille bo sprejela 31 ameriških raziskovalcev, ki so označeni kot 'senior profili' in 'profesorji na visoki ravni'. Ti raziskovalci so po besedah predsednika univerze Erica Bertona ogroženi zaradi politike Donalda Trumpa, ki jo je označil za 'anti-znanost' in 'prihod obskurantizma'.

Študija v brazilskem Pantanalu je pokazala, da mokrišča nudijo zatočišče jaguarjem med požari. Po uničujočih požarih so se jaguarji preselili v zaščitena območja, kar raziskovalci vidijo kot ključno vlogo teh območij pri podnebnih spremembah.

Mednarodna skupina znanstvenikov, ki jo vodi Univerza Complutense v Madridu, je odkrila hitro širjenje gena 'npmA2' po vsem svetu. Ta gen bakterijam podarja odpornost na ključne antibiotike, ki so vitalni v enotah intenzivne nege, kar bi lahko preproste okužbe spremenilo v smrtne. Analiza skoraj dveh milijonov vzorcev je potrdila prisotnost gena v bolnišnicah, pri živalih in v okolju na štirih celinah, kar povzroča zaskrbljenost glede nastanka superbakterij, ki jih je nemogoče zdraviti.