V ameriškem pravosodnem ministrstvu (DOJ) je prišlo do vala odstopov kariernih tožilcev po tem, ko je vodstvo ministrstva pod upravo predsednika Donalda Trumpa zavrnilo zvezno preiskavo civilnih pravic glede usodnega streljanja na Renee Nicole Good v Minneapolisu. Med odstopljenimi so visoki uradniki urada za civilne pravice in trije tožilci iz zveznega okrožja Minnesota, vključno z Josephom H. Thompsonom. Odstopi so neposreden odgovor na odločitev namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha, ki je kljub pomanjkanju celovite preiskave izjavil, da agenti agencije ICE niso kršili zakonov. Napetosti so se stopnjevale, ko je ministrstvo namesto preiskave usodnega streljanja usmerilo svojo pozornost v kazenski pregon vdove pokojne Renee Good. Pravni strokovnjaki, med njimi Elie Honig, so opozorili, da je takšna poteza brez precedensa in v nasprotju s standardnimi protokoli, saj je vodstvo ministrstva odločitev sprejelo le šest dni po dogodku, ne da bi upoštevalo video dokaze, ki nasprotujejo uradni različici dogodkov. Guverner Minnesote Tim Walz in senatorka Amy Klobuchar sta izrazila globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in pohvalila tožilce, ki so s svojimi odstopi opozorili na morebitne nepravilnosti. Istočasno je pravosodno ministrstvo na sodišču v Minnesoti predstavilo sporno pravno stališče, po katerem ameriška ustava ne zagotavlja pravice do snemanja policijskih postopkov. Zagovorniki ministrstva trdijo, da snemanje in spremljanje agentov ICE ogroža njihovo varnost, kar bi lahko pomenilo pomemben odklon od dosedanje sodne prakse na področju prvega amandmaja. Dogajanje je sprožilo buren politični odziv in protestne tiskovne konference demokratskih politikov, ki zahtevajo odgovornost zveznih organov.

Zvezni agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) se v mestu Minneapolis soočajo z močnim odporom javnosti in notranjim razkolom po usodni ustrelitvi aktivistke Renee Nicole Macklin Good. Incident, ki se je zgodil med zvezno operacijo preganjanja nezakonitih priseljencev, je sprožil val protestov in vprašanj o uporabi prekomerne sile. Po navedbah nekaterih virov naj bi se Goodova z vozilom namenoma zaletela v agenta, medtem ko kritiki in videoposnetki opozarjajo na agresivno ravnanje zveznih uslužbencev, ki naj bi ponovno uporabljali nevarne tehnike prijemanja, vključno s prepovedanimi davljenji. Znotraj Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) se krepijo težave pri zagotavljanju kadrov za operacije v Minneapolisu, saj se agenti zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nestrinjanja z uradno retoriko neradi udeležujejo akcij. Nekateri uslužbenci so javno izrazili dvom v trditve sekretarke Kristi Noem, ki je dejanje označila za domači terorizem. Raziskave so medtem razkrile več kot 40 primerov, ko so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili življenjsko nevarne manevre, ki so bili po smrti Georgea Floyda uradno prepovedani. Politični odzivi ostajajo ostro deljeni, saj republikanski predstavniki v kongresu odločno podpirajo ukrepe administracije Donalda Trumpa in zavračajo javnomnenjske raziskave, ki kažejo na naraščajoče ogorčenje nad nasiljem zveznih agentov. Trump je incident komentiral z besedami, da je bila žrtev "nespoštljiva" do organov pregona, kar je še dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in lokalnimi skupnostmi v t. i. modrih zveznih državah. Aktivisti napovedujejo nadaljevanje protestov in zahtevajo strožji nadzor nad delovanjem službe ICE.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolisu in sosednjem mestu Saint Paul sprožila obsežno operacijo zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki je po obsegu presegla zmogljivosti lokalnih policijskih sil. Zvezne oblasti so operacijo utemeljile s poročili o sistemskih goljufijah s socialno pomočjo, vendar so dejavnosti na terenu sprožile ostre odzive lokalnih politikov in prebivalcev, zlasti znotraj somalijske skupnosti. Lokalni uradniki so dejanja označili za "zvezno invazijo", ki v soseskah povzroča kaos in strah, medtem ko kritiki opozarjajo na pretirano uporabo biometričnega nadzora in vizualnega snemanja mimoidočih. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi nedavne smrti ameriške državljanke Renee Good, ki jo je ustrelil agent agencije ICE, kar je sprožilo val protestov in napovedi splošne stavke. Država Illinois in mesto Chicago sta se pridružila pravnemu boju proti administraciji s tožbo, ki izpodbija ustavnost uporabe tehnologij za prepoznavanje obrazov in množično zbiranje podatkov globoko v notranjosti države. Tožniki trdijo, da zvezni agenti presegajo svoja pooblastila in kršijo zasebnost prebivalcev, ki niso neposredno vpleteni v postopke. Medtem ko osrednji ameriški mediji poročajo o čustvenih stiskah priseljencev in nasilnih prijemih agentov, konzervativni opazovalci opozarjajo na pristranskost poročanja. Ti poudarjajo, da se v medijih pogosto zanemarjajo kriminalne preteklosti aretiranih posameznikov, vključno s hudimi kaznivimi dejanji. Razmere v Minneapolisu ostajajo nestabilne, saj se zvezni organi še naprej spopadajo z odporom lokalnih oblasti in civilnodružbenih organizacij, ki zahtevajo večji nadzor nad delovanjem agencije ICE.

Skupina zveznih tožilcev v Minnesoti in več visokih uradnikov ameriškega ministrstva za pravosodje je v torek podala odstopne izjave zaradi nestrinjanja z usmeritvami pri preiskavi smrti Renee Nicole Good. Tožilci so protestno odstopili, potem ko je ministrstvo ukazalo preiskavo proti vdovi pokojne, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), namesto da bi se osredotočilo na zakonitost uporabe sile s strani uradne osebe. Med tistimi, ki so zapustili svoje položaje, je tudi Joseph H. Thompson, drugi najvišji uradnik v uradu zveznega tožilca, ki je nadzoroval obsežno preiskavo domnevnih goljufij v socialnih zavodih. Poznavalci razmer opozarjajo, da so tovrstni množični odstopi kariernih, nestrankarskih tožilcev izjemno redki in pomenijo resen upor proti trenutnemu vodenju ministrstva. Pravni analitiki poudarjajo, da so dejanja Renee Good v trenutku streljanja ključna za preiskavo, medtem ko je preiskovanje njene partnerke in njunih preteklih dejavnosti politično motivirano in pravno nepomembno za ugotavljanje okoliščin usodnega dogodka. Odstopi so močno ohromili delo na področju preiskav policijskega nasilja in goljufij, saj so odšli ključni ljudje, ki so vodili zahtevne primere. Dogajanje v Minneapolisu je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno upravo. Ministrstvo za pravosodje je namreč zavrnilo vključitev državnih tožilcev v preiskavo o zakonitosti streljanja, kar je bil eden izmed glavnih razlogov za odhod Thompsona in njegovih kolegov. Ker so odstopili vodilni preiskovalci, se pojavljajo resni dvomi o prihodnosti tekočih sodnih postopkov in objektivnosti zveznih preiskav v primerih uporabe smrtonosne sile s strani vladnih agentov.

V več deset večjih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE), v katerem je v Minneapolisu prejšnji teden izgubila življenje 37-letna Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno operacijo pregona priseljencev v zvezni državi Minnesota, kar je povzročilo globoko ogorčenje javnosti in ponovno odprlo razprave o metodah zveznih organov za priseljevanje. Demonstracije so se v sredo še dodatno stopnjevale, saj protestniki zahtevajo odgovornost zvezne agencije in sistemske spremembe v politiki priseljevanja. Dogodek je povzročil ostre odzive v političnem vrhu, kjer so nekateri kongresniki, med njimi Ilhan Omar, kritizirali pomanjkanje nadzora nad ravnanjem agentov ICE. Napetosti so narasle tudi zaradi poročil, da so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada, kar je še okrepilo nezaupanje v delovanje zveznih institucij. Kritiki opozarjajo, da bi lahko trenutne razmere prerasle v še večjo krizo, če vlada ne bo ustrezno naslovila vprašanj preglednosti in uporabe sile pri zveznih operacijah. Lokalne oblasti v Minneapolisu in drugod po državi se spopadajo z logističnimi izzivi pri obvladovanju protestov, medtem ko preiskava streljanja še poteka. Smrt Goodove je postala simbolni primer za nasprotnike trenutne politike priseljevanja, ki trdijo, da so obsežne zvezne operacije v lokalnih skupnostih nevarne in pogosto nesorazmerne. Razmere ostajajo napete, saj se protesti širijo v nova mesta, zvezni organi pa nadaljujejo z načrtovanimi aktivnostmi kljub naraščajočemu pritisku javnosti.

Zvezna sodnica Kate Menendez je v Minneapolisu izrazila močno nezadovoljstvo nad pomanjkanjem neposrednih dokazov v postopku glede nujne zahteve protestnikov za ustavitev določenih taktik agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Sodnica je odvetnike ministrstva za pravosodje opozorila, da nima možnosti ustrezne presoje o domnevno nasilnem vedenju protestnikov, saj so predloženi dokumenti le splošni povzetki brez izjav vpletenih policistov. Odločitev o zahtevi za ustavitev policijskih taktik naj bi bila sprejeta do četrtka popoldne po lokalnem času. Dogajanje v sodni dvorani sledi smrtnemu incidentu prejšnjega tedna, ko je agent ICE ustrelil 37-letno aktivistko Renee Nicole Good. Medtem ko podporniki pokojne poudarjajo njeno neoboroženost, novi podatki kažejo na radikalno naravo njene skupine, ki naj bi zagovarjala strategijo t. i. mikrointifade in neposredno oviranje zveznih operacij. Videoposnetki incidenta kažejo, da je Goodova z vozilom blokirala promet in ignorirala ukaze agentov, preden je zapeljala proti enemu izmed njih. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj lokalni prebivalci in aktivisti zahtevajo večji nadzor nad delovanjem zveznih agencij. Ministrstvo za pravosodje se sooča s težavami pri utemeljevanju zakonitosti uporabljenih sil, saj sodnica Menendezova zahteva konkretna pričevanja namesto posrednih poročil. Primer je sprožil širšo politično razpravo o mejah zveznih pooblastil in metodah pregonov na področju priseljevanja.

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta skupaj z mesti Minneapolis in Saint Paul vložili tožbi proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi poostrenega izvajanja imigracijske zakonodaje, ki je v Minneapolisu vodilo do smrti ameriške državljanke Renee Nicole Good. Minnesota v tožbi trdi, da je napotitev več kot 2000 oboroženih agentov Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) v državo nezakonita, saj naj bi šlo za povračilen ukrep proti demokratskemu vodstvu države. Generalni državni tožilec Minnesote Keith Ellison je operacijo označil za zvezno invazijo, ki krši ustavne pravice in ogroža javno varnost. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale v večdnevne proteste, med katerimi so se aktivisti spopadli z zveznimi agenti, ki so za razganjanje množice uporabili solzivec. Guverner Tim Walz je zaradi nemirov ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je v konservativnih krogih sprožilo obtožbe o spodbujanju državljanske vojne in oviranju zveznih oblasti. Trumpova administracija napotitev agentov utemeljuje z bojem proti goljufijam in kriminalu, pri čemer predsednik Trump na družbenih omrežjih trdi, da demokratski politiki ščitijo nevarne kriminalce v tako imenovanih mestih zatočiščih. Predsednik Trump je napovedal, da bo s 1. februarjem ukinil vsa zvezna sredstva za zvezne države in mesta, ki izvajajo politiko mest zatočišč in zavračajo sodelovanje z imigracijskimi organi. Po navedbah State Departmenta je bilo od Trumpovega prevzema oblasti razveljavljenih že več kot 100.000 vizumov tujih državljanov, vključno s tistimi, ki so imeli stike z organi pregona. Pravni spor med zveznimi državami in Belo hišo predstavlja eno najresnejših ustavnih kriz glede razmerja med državno in zvezno oblastjo v zadnjem obdobju.

V ameriški zvezni državi Minnesota so se v preteklih dneh stopnjevale napetosti med protestniki in zveznimi agenti službe za priseljevanje in carine (ICE). Do najhujših incidentov je prišlo pred zvezno zgradbo Whipple v Minneapolisu, kjer so zvezne oblasti uporabile solzivec in dražilce oči, da so razgnale množico, potem ko so posamezniki proti uradnikom metali pirotehnična sredstva. Protesti so se razširili na več mest, vključno z nekaterimi predmestji, kjer so dijaki zapustili šole v znak nasprotovanja obsežnim migracijskim operacijam. Najnovejši val nemirov neposredno izhaja iz incidenta, v katerem je agent ICE smrtno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, kar je sprožilo vsesplošno ogorčenje javnosti in kritike političnih voditeljev. Lokalni in državni uradniki so v odgovor na povečano dejavnost zveznih sil vložili tožbo, s katero želijo omejiti izvršilne ukrepe, ki jih izvaja administracija Donalda Trumpa. Razmere ostajajo napete, saj se zvezni agenti in aktivisti redno spopadajo na ulicah, kar dodatno poglablja razkol v regiji. Kritike na račun zveznih oblasti so prišle tudi s strani kongresnice Ilhan Omar, ki opozarja na pomanjkanje nadzora nad delovanjem službe ICE. Incidenti so dosegli vrhunec, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje, kar je še dodatno podžgalo obtožbe o netransparentnosti in zlorabi pooblastil zveznih organov sredi množičnih aretacij in deportacij.

V Minneapolisu se po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE), v katerem je 7. januarja življenje izgubila 37-letna Renee Nicole Good, nadaljujejo množični protesti in stavke. Župan Minneapolisa Jacob Frey je za medije potrdil, da so bili shodi, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, mirni, vendar so hkrati izrazili ostro nasprotovanje delovanju zveznih organov. Protestniki in lokalne oblasti opozarjajo na domnevno neustavno ravnanje agentov agencije ICE med izvajanjem zvezne operacije. Dogajanje se je v ponedeljek stopnjevalo s šolskimi izhodi, saj so se protestom pridružili številni dijaki, ki zahtevajo umik agencije ICE iz mesta. Voditelji zvezne države so napovedali pravne ukrepe proti administraciji predsednika Trumpa, medtem ko se napetosti med lokalno upravo in zveznimi varnostnimi organi poglabljajo. Kritike so se usmerile predvsem v pomanjkanje nadzora nad zveznimi operacijami na lokalnih tleh. Nadaljevanje demonstracij sledi napetemu koncu tedna, ko so zvezni agenti skupini kongresnikov celo preprečili dostop do prostorov urada ICE. Ameriška kongresnica Ilhan Omar je ob tem javno obsodila pomanjkanje transparentnosti in odgovornosti zveznih služb. Lokalni organi poudarjajo, da takšni incidenti spodkopavajo zaupanje javnosti in varnost v skupnosti.

V Združenih državah Amerike so izbruhnili množični nemiri in politične napetosti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu med protestom ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident, v katerem je agent Jonathan Ross večkrat ustrelil mater treh otrok v obraz, je sprožil proteste v številnih mestih, vključno s Salisburyjem in Santa Ano, kjer so zvezni agenti proti demonstrantom uporabili nesorazmerno silo. Belo hišo so preplavile kritike zaradi poskusov diskreditacije žrtve, ki so jo uradniki brez dokazov označili za domačo teroristko. Dogajanje je povzročilo globok razkol znotraj ameriškega pravosodnega sistema in varnostnih organov. Najmanj štirje visoki uradniki ministrstva za pravosodje so odstopili v znak protesta, ker vodstvo ni sprožilo preiskave o uporabi smrtonosne sile. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja pri obrambi agenta in napoveduje okrepitev zveznih operacij pod imenom "Operation Metro Surge", zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis napovedujeta tožbe proti zvezni vladi zaradi nezakonitega posredovanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj poročila iz Kalifornije navajajo primere trajne oslepitve protestnikov zaradi uporabe tako imenovanih nesmrtonosnih sredstev z neposredne bližine. Guverner Minnesote Tim Walz je aktiviral narodno gardo in opozoril na resno ogroženost demokratičnih standardov, medtem ko Trumpova retorika o "zunanjih agitatorkah" in grožnje z maščevanjem stopnjujejo strah pred nadaljnjim nasiljem in morebitno državljansko nestabilnostjo.

Vsaj štirje vodilni uradniki oddelka za civilne pravice na ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) so odstopili s svojih položajev v znak protesta proti odločitvi administracije predsednika Donalda Trumpa, da ne uvede preiskave o usodnem streljanju na Renee Nicole Good. 37-letno voznico je prejšnjo sredo v Minneapolisu ubil agent urada za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo val kritik tako s strani demokratov kot nekaterih vidnih konservativcev. Vodstvo ministrstva pod taktirko Harmeet Dhillon je preiskavo zavrnilo, kljub navedbam, da video posnetki nasprotujejo uradni različici dogodkov o samoobrambi. Dogajanje je povzročilo globok notranji razkol na ministrstvu, kjer odstopljeni tožilci opozarjajo na politizacijo organov pregona in zaščito zveznih agentov pred odgovornostjo. Medtem ko administracija, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem, agentovo ravnanje brani, je celo republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila nasprotovanje politizaciji ministrstva, čeprav v kontekstu drugih preiskav. FBI medtem nadaljuje lastno preiskavo o okoliščinah incidenta, ki ostaja v središču javnega zanimanja. Dodatno razsežnost primeru daje pravna argumentacija ministrstva na sodišču v Minneapolisu. Tožilci DOJ so namreč zavzeli stališče, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zaščitena pravica, kar je sprožilo ostre odzive zagovornikov državljanskih svoboščin. Argumentacija temelji na trditvi, da opazovanje in snemanje lahko ogrožata varnost agentov, kar pa je v nasprotju s številnimi prejšnjimi sodbami ameriških prizivnih sodišč. Primer Good je tako postal simbol širših prizadevanj administracije za uveljavitev strožje politike priseljevanja in zaščito represivnih organov.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota so se teden dni po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) nadaljevali množični protesti in bdenja za pokojno 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ko je agent ustrelil Goodovo v njenem vozilu, kar je sprožilo val ogorčenja po celotni državi. Zvezni agenti ohranjajo okrepljeno prisotnost v regiji, medtem ko se napetosti med lokalnim prebivalstvom in zveznimi oblastmi stopnjujejo. Dogajanje se je preselilo tudi v sodne dvorane, saj potekajo zaslišanja v zvezi s tožbami proti agenciji ICE, hkrati pa se vrstijo vprašanja o morebitnem izbruhu še večje krize. Aktivisti in lokalni voditelji opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad delovanjem zveznih organov in zahtevajo odgovornost za smrt civilistke. Protestniki v Minneapolisu in drugih ameriških mestih opozarjajo na sistemske težave pri izvajanju priseljenske politike, ki po njihovem mnenju ogroža varnost državljanov. Kritike so letele tudi na omejevanje dostopa do informacij, saj so zvezni agenti v dneh po incidentu onemogočili dostop celo skupini kongresnikov, ki so želeli preveriti razmere na uradu ICE. Politični pritisk se stopnjuje, saj kongresnica Ilhan Omar in drugi predstavniki zahtevajo neodvisno preiskavo in korenite spremembe v delovanju agencije, ki se spopada z najhujšo javno kritiko v zadnjem obdobju. Razmere v Minnesoti ostajajo negotove, medtem ko javnost pričakuje rezultate preiskave o upravičenosti uporabe smrtne sile.

V Minneapolisu so se po smrti Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe ICE (Urad za priseljevanje in carine), ko ga je zadela z vozilom, razširili nasilni protesti in politično napetost. Guverner Minnesote Tim Walz je v odziv na dogodke aktiviral nacionalno gardo in v javnih nagovorih uporabil zgodovinsko retoriko o 'ohranjanju linije za demokracijo', kar so številni konservativni kritiki označili za podpihovanje nevarnih razdorov v državi. Liberalni protestniki so se zbrali, da bi ovirali delo agentov ICE, nekateri posnetki z dogodkov pa prikazujejo posameznike, ki pozivajo k oboroženemu uporu proti Združenim državam Amerike. Medtem ko nekateri medijski analitiki opozarjajo na resno grožnjo notranje destabilizacije in celo državljanske vojne, drugi menijo, da so takšni scenariji kljub zaostreni retoriki malo verjetni. Razmere ostajajo napete, saj se protesti proti zveznim organom pregona nadaljujejo. Kritiki guvernerju Walzu očitajo, da s svojimi izjavami namerno spodbuja vstajo v upanju na sprožitev državljanske vojne. Hkrati so se pojavili pozivi zvezni administraciji, naj resno obravnava grožnje protestnikov, ki napovedujejo nasilje in oborožen odpor proti državi.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Zaradi pritiska ameriškega pravosodnega ministrstva je v Minnesoti odstopilo najmanj šest zveznih tožilcev. Pritisk se nanaša na obravnavo smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrstvo je zahtevalo, da se primer obravnava kot napad na uradne osebe.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Videoposnetek agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), ki je na zaledenelih tleh v Minneapolisu zdrsnil in padel, je postal viralen na družbenih omreži. Posnetek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi besedne igre med kratico agencije in angleško besedo za led, obenem pa je sprožil val satiričnih komentarjev na račun zveznih organov. Dogodek se je zgodil v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med lokalnim prebivalstvom in organi pregona že dlje časa povišane. Javnost je padec interpretirala v luči nedavnih dogodkov, saj je isti urad vpleten v preiskavo incidenta, v katerem je bil prejšnji teden ustreljen civilist. Kljub temu da posnetek sam po sebi prikazuje le manjšo nezgodo brez poročil o poškodbah, je v kontekstu ameriške priseljenske politike in delovanja agencije ICE sprožil širšo razpravo. Kritiki agencije so dogodek izkoristili za izražanje nezadovoljstva z delovanjem zveznih agentov v lokalnih skupnostih.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.